Pripombe na SRS in PSR

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Kristinka Vukovič
Unija, računovodska hiša, d.d.
Kristinka.vukovic@unija.com
01 360 20 06

06.08.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
2 23 Doslednja uskladitev s SRS 1.22. Ali dopolnitev 2. stavka 23. odstavka z "vendar najkasneje prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo." Predlog SRS 1 določa, da se opredmeteno osnovno sredstvo začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo.
Predlog SRS 2 določa, da se neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti začne amortizirati, ko je na razpolago za uporabo. Oba stavka sta zaprta, brez "lahko", kljub temu je praksa različna kot tudi računalniške rešitve.
Veliko organizacij pa določbo SRS 2 poenostavi (čeprav to izrecno v standardu ni dovoljeno) in prične neopredmetena sredstva amortizirati enako kot opredmetena, torej s prvim dnem naslednjega meseca po razpoložljivosti za uporabo, tako da se amortizacija obračunava mesečno (za cele mesece, enaki mesečni zneski). Druge organizacije obračunavajo amortizacijo dosledno po dnevih, torej ob nabavi že za nekaj dni prvega meseca. Predlagam poenostavitev in zategadelj izenačitev določb o začetku amortiziranja za opredmetena in neopredmetena sredstva.
 
Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)
Datum
Kristinka Vukovič
Unija, računovodska hiša, d.d.
Kristinka.vukovic@unija.com
01 360 20 06

06.08.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
10 1 Črtati besedilo "ki so mikro družbe in organizacije ki niso družbe in niso podvržene obvezni reviziji" in nadomestiti z besedilom "upoštevajoč bistvenost" Po Pojasnilu 4 k Uvodu v SRS 2006 so lahko vse organizacije upoštevajoč bistvenost ne oblikovale rezervacij za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi, predlog novih standardov to izjemo dovoljuje le za mikro družbe in za organizacije, ki niso družbe in niso podvržene obvezni reviziji.
To pomeni, da bodo v bodoče npr. srednji samostojni podjetniki odvezani obračunavanja rezervacij, enako zavodi, društva.. ne pa npr. majhne družbe, saj standard izrecno izvzema le mikro družbe.
Zneske rezervacij namreč organizacije ne morejo izračunati same, temveč je potrebno praviloma najeti aktuarja, zato je za majhna podjetja taka določba standarda dodatno stroškovno in administrativno breme, prav tako njihovo evidentiranje po SRS 10.35, kar lahko v majhnih podjetjih prej vodi do napak kot pa k večji kakovosti in primerljivosti računovodskih izkazov, vse navedeno pa za majhna podjetja pomeni tudi večje davčne rizike.
Zato predlagam, da smiselno ohranimo pravilo iz SRS 2006, to je pripoznavanje zgolj v primerih, ko gre za pomembne zneske.
Uvod v SRS, tč. 7   Enako kot zgoraj za rezervacije. Enako velzua za odložene terjatve in odložene obvezno za davke. Tudi teh po SRS 2006 ni bilo potrebno pripoznavati, kadar ni šlo za bistvene računovodske kategorije.
Po predlogu SRS 2016 je to izvzetje le še za mikro družbe, menim, da bi prav tako lahko "stara" pravila ohranili za vse organizacije, ne le za nedružbe.
 
Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Kristinka Vukovič
Unija, računovodska hiša, d.d.
Kristinka.vukovic@unija.com
01 360 20 06

06.08.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
21   10 Dopolnitev: Za točko 29 se doda nova 30. točka "Zmanjšanje za znesek vnaprejšnjih izplačil dobička". Namen izdelave izkaza bilančnega dobička je jasno, v kratkem izkazu prikazati/izračunati bilančni dobiček, o katerem odločajo družbeniki. Izdelavi izkaza se je sicer mogoče izogniti z izkazovanjem podatkov v izkazu gibanja kapitala ali v pojasnilih k računovodskim izkazom, vendar je dejstvo, da večina mikro in majhnih podjetij izkaza gibanja kapitala ne sestavlja, njihova pojasnila pa so zelo okrnjena ali jih celo sploh ni, ker jih ZGD-1 ne zahteva. Ne glede na to, državna statistika zahteva izdelavo izkaza bilančnega dobička, ki temelji na postavkah iz SRS 21, zato ga je v primerih, ko organizacija nima prenesenega dobička ali prenesenih izgub (ker prejšnje leto ni obstajala ali ker jih ni iz drugih razlogov, npr. zaradi izplačila, dokapitalizacije), pa je imela medletna znižanja kapitala oz. dobička, nemogoče pravilno izdelati. Izrazit primer je situacija, ko se izguba ob začetnem pripoznanja sredstva izkaže v izkazu vseobsegajočega donosa in ne v IPI, ali situacija vmesnih izplačil dividend (ZGD-1 dovoljuje, da družba z omejeno odgovornostjo izplača dividende, še preden je dobiček ugotovljen).
 
Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Kristinka Vukovič
Unija, računovodska hiša, d.d.
Kristinka.vukovic@unija.com
01 360 20 06

06.08.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
24 24.2 ali kasneje Doda se nov odstavek: Kratkoročne terjatve iz poslovanja in kratkoročne obveznosti iz poslovanja, ki izvirajo iz obveznosti organizacije do davčne oblasti, se knjigovodsko evidentirajo kot terjatve in obveznosti, v bilanci stanja za zunanje poročanje pa pobotajo. Na račun predvsem davka na dodano vrednost organizacije izkazujejo poslovne terjatve in poslovne obveznosti, pa še aktivne časovne razmejitve. To so nemalokrat pomembne postavke, ki pa se pobotajo z izdelavo davčnega obračuna v naslednjem poročevalskem obdobju, resnična slika stanja sredstev in dolgov na bilančni presečni dan pa je lahko popačena. Zato predlagam, da se za potrebe zunanjega poročanja postavke za davek v računovodskih izkazih pobotajo, s tem pa se doseže tudivečja primerljivost izkazov s tujimi (pri prevedbah naših izkazov za potrebe poročanja skupin s sedežem matičnega podjetja v tujini to že moramo početi in torej ni neka novost, daje pa bolj realno sliko stanja finančnega položaja organizacije).
 
Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Kristinka Vukovič
Unija, računovodska hiša, d.d.
Kristinka.vukovic@unija.com
01 360 20 06

02.09.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
30 Priloga Enostavno knjigovodstvo (uvod ali za 1.1. ali kot pojasnilo) Doda se nov odstavek: Podjetnik, ki na podlagi Zakona o gospodarskih družbah vodi poslovne knjige po načelih enostavnega knjigovodstva, in podjetnik, ki ne vodi poslovnih knjig, ne izračunava tečajnih razlik, ki bi nastale iz njegovih terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev. Poslovne knjige in druge evidence podjetnikov (tudi tiste na podlagi pravilnika MF za tiste podjetnike, ki ne vodijo niti enostavnega knjigovodstva) so podlaga za sestavitev njihovih izkazov, če so jih dolžni izdelati, in davčnih obračunov.
Evidenca terjatev do kupcev kot tudi evidenca obveznosti do dobaviteljev, knjiga prihodkov in knjiga odhodkov – podrobneje niso predpisani.
Pri vodenju teh knjig in evidenc, v kolikor v standardu ni posebnih pravil, veljajo ostali splošni SRS o merjenju računovodskih kategorij. Ker je enostavno knjigovodstvo in nevodenje knjig temveč zgolj evidenc namenjeno mikro subjektom ( nemalokrat računovodsko neukim), le-ti v praksi praviloma niti ne vedo niti ne upoštevajo pravil o ugotavljanju tečajnih razlik pri terjatvah do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, ker na to niso posebej opozorjeni (kot rečeno vsebina knjig po točki 2.1 in 2.2 ter evidenc ni predpisana), kar pa ima lahko za posledico nepravilno ugotovitev davčne osnove in davčni prekršek. Zato predlagam, da se pravila o ugotavljanju tečajnih razlik jasneje bodisi predpišejo bodisi izločijo iz obveze ugotavljanja.
 
Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Kristinka Vukovič
Unija, računovodska hiša, d.d.
Kristinka.vukovic@unija.com
01 360 20 06

02.09.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
1 16 ali Č.Pojasnila Dopolnitev najmanj za:
Organizacija, ki je v preteklih obračunskih obdobjih nabavo opredmetenega osnovnega sredstva v poslovnih knjigah izkazala kot celoto in ne po delih, nove nabave delov opredmetenih osnovnih sredstev izkaže ločeno in odpravi pripoznanje ocenjene preostale knjigovodske vrednosti nadomeščenega dela opredmetenega osnovnega sredstva, ne glede na to, ali je bil nadomeščeni del amortiziran posebej.
Predlagam, da se pravila iz 15. točke Uvoda v SRS 2006 in Pojasnila 5 k Uvodu v SRS 2006 zapišejo tudi v nov SRS1, saj so v praksi težave pri evidentiranju novih nabav pomembnih delov pri sredstvih, ki so bila ob pridobitvi evidentirana kot ena celota. Tako evidentirajo majhna podjetja nabave poslovnih objektov tudi po uvedbi SRS 2006, četudi bi bilo smotrneje evidentirati jih po delih prav zaradi kasnejšega nadomeščanja pomembnejših delih, do katerega prej ko slej pride v vsaki organizaciji.
Primer: podjetje kupi poslovni objekt, čez čas zamenja streho. V letu zamenjave strehe je ta izdatek visok in lahko predstavlja visoke stroške vzdrževanja in izrazito nihanje poslovnega izida, namreč gospodarska korist objekta kot celote v amortizacijski dobi objekta se le ohrani, zato bi bilo mogoče izkazati nabavo (zamenjavo) pomembnega dela objekta tudi kot vzdrževanje. Sploh na temo vzdrževanja, popravil in delov je v praksi s strani računovodij veliko vprašanj in bi tudi zato kazalo o razmejitvi med vzdrževanjem, ki je strošek, in vzdrževanjem, ki se usredstvi, zapisati kaj več (lahko tudi kot pojasnilo).
 
Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Kristinka Vukovič
Unija, računovodska hiša, d.d.
Kristinka.vukovic@unija.com
01 360 20 06

23.09.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
10 10 ali 27 Potrebne dopolnitve standarda oziroma pojasnila (razširitev točke č) a.) 10.točka zahteva, da se ob začetnem pripoznanju rezervacija izkaže po sedanji vrednosti izdatkov, ki bodo potrebni...
Ker je to zahteva in ne najdemo odpustka od obveze diskontiranja rezervacij, če ne gre za pomembne zneske (učinke zaradi diskontiranja), potem je potrebno pojasniti, kako organizacija izračuna diskontni faktor ter kako upošteva učinke preračuna na novo vrednost (zaradi obrestovanja) – torej preko finančnih odhodkov in ne stroškov rezervacij.
Opcija torej ali legalizirati opustitev diskontiranja ali pojasniti, kako se izvaja.
b) Dobrodošlo bi bilo pojasnilo uporabnikom SRS, da se rezervacije bilančno izkazujejo vedno kot dolgoročne obveznosti, četudi se nanašajo na kratek rok.
c) Pojasniti, ali so možne rezervacije za običajni kalo zalog, izkazanih na bilančni presečni dan (vse pogostejša vprašanja hčerk tujih družb).
4 29.m Dopolniti: "Organizacija sme, če lahko dokaže, da se kasneje dobljeni popusti nanašajo na zaloge, ki so v skladišču na zadnji dan obdobja, na katerega se popust nanaša, naknadno prejeti popust obravnavati kot znižanje vrednosti zalog. Naknadne popuste podjetja, ki so del tujih podjetij, že danes preračunavajo na obstoječo zalogo, ne glede na to, da neposredne podlage v standardih za to ni, zato predlagam, da se "legalizira" to početje, ki ni v nasprotju z načelom previdnosti.
33 3 Črtati Finančne naložbe in terjatve se ne prevrednotujejo. Ni jasno, zakaj bi za društva bila dana možnost izkrivljene bilance stanja (in zavajanja upnikov), ker se lahko odloči, da npr. terjatve ne slabi. S tem je kršeno načelo previdnosti in poštene slike finančnega položaja društva.
33 in 30 33.12
30.9
  Določbe o poslovnih knjigah (kje se nahajajo) najbrž ne sodijo v ta standard, temveč v PSR ali sam zakon, standard bi naj po našem razumevanju opredeljeval strokovna pravila pripoznanja, vrednotenja in izkazovanja ekonomskih kategorij.
Če določbe ostajajo, jih dopolniti vsaj toliko, da ne bo zadoščala registrirana frizerska dejavnost.
Prav tako preučiti, če sodi v računovodski standard točka 10.15 (da podjetniki niso v delovnem razmerju, zanje kolektivne pogodbe ne veljajo...).
5 Č Dopolniti za obravnavo razlik pri obračunavanju začasnega in končnega odbitnega deleža pri DDV. Pojasnilo 1 k SRS 5 (2006) prenesti v SRS 5 (2016) in SRS 1 (2016).

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Kristinka Vukovič
Unija, računovodska hiša, d.d.

Kristinka.vukovic@unija.com

01 360 20 06

23.09.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
OKVIR   Prenesti v SRS tudi Pojasnilo 2 k Uvodu v SRS 2006

 

4   Dodati določbe o nekratkoročnih sredstvih za prodajo ali skupini za odtujitev za prodajo Trenutno so določbe le v SRS 1 kot da so edina sredstva, ki lahko padejo v to skupino, opredmetena osnovna.
1 31 Model revaloriziranja naj bo dovoljen tudi za opremo.

Direktiva ne omejuje, ZGD-1 dovoljuje izkazovanje vseh opredmetenih osnovnih sredstev po pošteni vrednosti, ne vidimo razloga za prepoved revalorizacije za opremo, kjer za to obstajajo tehtni utemeljeni razlogi in pomembni učinki na bilanco stanja. Primeri so sicer zelo redki v praksi, a so. Gre za situacije, ko je podjetje samo sestavilo opremo ali npr. postavilo proizvodne linije iz opreme, ki jo je delno kupilo na trgu (lahko pod ugodnimi pogoji po spletu okoliščin – npr. iz insolvenčnih postopkov) in dodelalo samo.

Dobrodošla bi bila tudi definicija "celotne skupine opredmetenih osnovnih sredstev" iz 1.31. točke (ali je skupina "vse zgradbe" ali pa je skupina lahko tudi "zgradbe na Primorskem" ali "trgovski objekti"... Interpretacije so danes različne glede na odprtost standarda.

21 10 Dopolnitev utemeljitve, poslane 6.8.2015 – potreba po dopolnitvi izkaza bilančnega dobička Situacija, ko gre za vnaprejšnja izplačila dobička, nastopi tudi v primeru povračila ustanovitvenih stroškov in plačila eventualnih nagrad za delo ob ustanovitvi. Ustanovitveni stroški se ne morejo usredstviti, štejejo za izplačila dobička – glej 186. in 477. člen ZGD-1, izplačani/povrnjeni pa so po ustanovitvi, a pred prvim letnim poročilom..

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

GZS- Zbornica računovodskih servisov

zrs@gzs.si
01/5898 316

29. 09. 2015

Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
A. Uvod 5. točka Pravila skrbnega računovodenja

V zvezi z zadnjim odstavkom 5. točke Uvoda k SRS 2016 predlagamo, da se v zadnjem odstavku besedilo "v elektronski reviji SIR-IUS, dostopni" briše.

Revija SIR-IUS je namreč plačljiva publikacija in ni dostopna širši strokovni javnosti brez plačila. Določilo je smiselno, če bo posamezna številka SIR-IUS, ki bo vsebovala taka priporočila, dostopna brezplačno.
B. Okvir 1. točka Temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja

Predlagamo, da se opredelitev oz. razlaga pojma "pomembnost" razširi v smislu do sedaj veljavnega Pojasnila 4 k uvodu v slovenske računovodske standarde 2006 – bistvenost.

Razlog za predlog je v problematiki obračunavanja odloženih davkov in rezervacij ter pripoznavanja prihodkov in odhodkov po efektivni obrestni meri, kar bo pojasnjeno v naslednjih točkah pripomb.
B. Okvir 4. točka Prevrednotovanje gospodarskih kategorij v računovodskih izkazih in računovodskih razvidih

Predlagamo, da se ohrani možnost prevrednotenja tudi za opremo. Menimo, da glede na računovodsko direktivo in ZGD-1 zadržkov za to ni.

Predlog utemeljujemo z dejstvom, da pri organizacijah obstajajo situacije, ko je oprema delno ali v celoti izdelana v lastni režiji ali nabavljena pod ugodnimi pogoji (največkrat se to dogaja pri proizvodnih linijah), organizacija pa bi želela izkazovati opremo pomembne vrednosti po pošteni vrednosti. Dejstvo, da tako prevrednotenje ne bi bilo posledica splošnih tržnih razmer, ampak posamezne situacije, po našem mnenju ne bi smela vplivati na dane možnosti.
B. Okvir 5. točka Spremembe računovodskih ocen, spremembe računovodskih usmeritev in popravki napak

Opredeliti pojem pomembnosti

glej tč. 1
B. Okvir 7. točka Odloženi davki

Predlagamo, da se pri obveznosti za obračunavanje odloženih davkov upošteva pomembnost zneskov.

Sedaj veljavno Pojasnilo 4 k uvodu v slovenske računovodske standarde 2006 – bistvenost - opredeljuje, da se podjetje lahko odloči glede na bistvenost/pomembnost informacije z vidika uporabnikov računovodskih izkazov, ali bo v svojih izkazih pripoznalo terjatve za odloženi davek, rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi in pripoznavalo prihodke in odhodke iz obresti po EOM.

Predlagana 7. točka Okvira določa, da organizacijam, ki so mikro družbe in organizacijam, ki niso družbe in niso podvržene obvezni reviziji, ni potrebno obračunavati odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek.
Za vse ostale družbe taka možnost ne velja.

Navedeno pomeni, da bi (bo) morala družba, ki se skladno z novim 55. členom ZGD-1 razvršča v majhne družbe (zaradi novih meril bo teh bistveno več kot doslej) obračunavati odložene terjatve in odložene obveznosti za davek, čeprav ne bodo predstavljali pomembnih zneskov.

Naše stališče je, da bi morala ne glede na določbe računovodske direktive pomembnost informacije vseeno predstavljati dodaten kriterij, po katerem bi se določene kategorije sredstev ali obveznosti pripoznale skladno s SRS. Menimo, da ureditev, kot jo predlagamo, torej upoštevanje pomembnosti, ni v nasprotju niti z namenom direktive niti z zakonom. Izračunavanje nepomembnih zneskov odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek pomeni tudi nepotrebno obremenitev, predvsem za majhne družbe.

B. Okvir 11. točka Prehodne določbe

Predlagamo, da se v prehodnih določbah natančneje pojasni način izkazovanja predhodnega poslovnega leta v računovodskih izkazih, glede prerazporejenih in preračunanih postavk sredstev in obveznosti do njihovih virov.

Davčno vprašanje v zvezi s prehodom na nove SRS

Predlagamo, da pripravljavec novih SRS že pred uveljavitvijo SRS pridobi mnenje Ministrstva za finance oz. Finančne uprave Republike Slovenije glede davčne obravnave prehoda – 93. člen ZDDPO-21 se sklicuje na 14. člen ZDDPO-1B2 in preveri, če so te določbe uporabljive tudi pri prehodu na SRS 2016.

1 93. Člen ZDDPO-2 (prehod na nov način računovodenja)

Za zavezance, ki z dnem ali po dnevu začetka uporabe tega zakona spremenijo način sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma drugim zakonom, ki določa prehod na spremenjen način sestavljanja računovodskih poročil, in za zavezance, ki so pred dnem začetka uporabe tega zakona spremenili način sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma drugim zakonom, ki določa prehod na spremenjen način sestavljanja računovodskih poročil, se tudi po dnevu začetka uporabe tega zakona uporablja prehodna določba 14. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 108/05).

2 14. člen ZDDPO-1B, Ur.l. RS, št. 108/2.12.2005

(1) Pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov se zneski, ki pomenijo razlike (primeroma zaradi odprave, vrednotenja sredstev in obveznosti) zaradi spremenjenega načina sestavljanja računovodskih poročil, pri prehodih, določenih z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, oziroma drugim zakonom, ki določa prehod na spremenjen način sestavljanja računovodskih poročil, vključijo v davčno osnovo, razen zneskov, ki pomenijo razlike, ki se pri teh prehodih izkazujejo na prevrednotovalnem popravku kapitala. Zneski iz prvega stavka tega odstavka se vključijo v davčno osnovo, tudi če se ne preračunavajo za druge namene.

(2) Zavezanec lahko zneske iz prvega odstavka tega člena vključuje v davčno osnovo v treh davčnih obdobjih, in sicer v prvem letu najmanj eno tretjino.

(3) Pri vključevanju v davčno osnovo po tem členu se prihodki in odhodki upoštevajo na način, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja.

SRS 1 SRS 1.15 Ni jasno, kaj naj bi sklicevanje na SRS 1.7. pomenilo. Če pomeni, da od obstoječega OOS pritekajo koristi, taka določba nima smisla, saj sicer ne bi šlo za OOS. Če pomeni, da od stroškov pritekajo koristi, to ni razumljivo, razen če ne pomeni, da se OOS povečajo gospodarske koristi, kar pa je napisano v sedaj veljavnem SRS 1.15 in ni potrebe po spremembi besedila.
SRS 1 SRS 1.31 Kot že pri točki 4. Okvira predlagamo, da se ohrani možnost prevrednotenja tudi za opremo. Menimo, da glede na računovodsko direktivo in ZGD-1 zadržkov za to ni. Predlog utemeljujemo z dejstvom, da pri organizacijah obstajajo situacije, ko je oprema delno ali v celoti izdelana v lastni režiji ali nabavljena pod ugodnimi pogoji (največkrat se to dogaja pri proizvodnih linijah), organizacija pa bi želela izkazovati opremo pomembne vrednosti po pošteni vrednosti. Dejstvo, da tako prevrednotenje ne bi bilo posledica splošnih tržnih razmer, ampak posamezne situacije, po našem mnenju ne bi smela vplivati na dane možnosti.
SRS 2 SRS 2.21 Predlagamo uskladitev glede začetka amortiziranja s SRS 1.22. SRS V praksi večina organizacij tudi za neopredmetena sredstva začenja amortizirati NS prvi dan naslednjega meseca, potem, ko je NS na razpolago za uporabo. Dopusti naj se možnost za usklajeno uporabo (z dopolnitvijo: "...vendar najkasneje prvi dan naslednjega meseca potem, ko je na razpolagi za uporabo.").
SRS 2 SRS 2.37 V točki g) gre verjetno za pridobitev neopredmetena sredstva in ne za pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva?
SRS 5 SRS 5.34 opredelitev ključnih pojmov

Predlagamo, da se točka g) črta ali pa podrobneje pojasni izkazovanje v poslovnih knjigah.

Ara kot pojem je sicer opredeljena v Obligacijskem zakoniku in ni potrebe, da jo posebej opredeljujejo še SRS. Če pa je namen opredelitve pojma tak, kot velja npr. pri varščini, predplačilu itd., naj bo tudi pri ari pojasnjeno, kako se izkazuje pri kupcu in dobavitelju.

Če opredelitev are ostane, naj se preštevilčijo ostale točke (v predlogu se pojavi dvakrat točka g))

SRS 8 Kapital SRS 8 glede na določilo dopolnjene 6. točke prvega odstavka 64. člena ZGD-11 nikjer ne pojasni, kako se lahko opravi prenos revalorizacijske rezerve med kapitalske rezerve. Pri tem pa je v drugem odstavku novega 67. člena ZGD-1 določeno, da se revalorizacijska rezerva lahko kadarkoli v celoti ali delno preoblikuje v osnovni kapital ali pa odpravi v preneseni poslovni izid2.

1 (1) Kot kapitalske rezerve (obveznosti do virov sredstev – postavka A.II.) se izkažejo:

1. zneski, ki jih družba pridobi iz vplačil, ki presegajo najmanjše emisijske zneske delnic ali zneske osnovnih vložkov (vplačani presežek kapitala),

2. zneski, ki jih družba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniško nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic,

3. zneski, ki jih dodatno vplačajo družbeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deležev,

4. zneski drugih vplačil družbenikov na podlagi statuta (na primer naknadna vplačila družbenikov),

5. zneski na podlagi poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala ali zmanjšanja osnovnega kapitala z umikom deležev,

6. zneski na podlagi odprave splošnega prevrednotevalnega popravka kapitala in zneski, preneseni iz revalorizacijske rezerve,

7. zneski prihodkov iz prenehanja ali zmanjšanja obveznosti na podlagi sklenjene prisilne poravnave, ki presegajo znesek prenesene izgube.

2 (2) V primeru merjenja opredmetenih osnovnih sredstev po revaloriziranih zneskih se znesek razlike med meritvami na podlagi izvirne vrednosti in merjenjem na podlagi revalorizacije izkaže kot revalorizacijska rezerva v bilanci stanja. Revalorizacijska rezerva se lahko kadarkoli v celoti ali delno preoblikuje v osnovni kapital po določbah tega zakona.

Revalorizacijska rezerva se odpravi v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje revaloriziranega opredmetenega sredstva odpravljeno. Noben del revalorizacijske rezerve se ne sme razdeliti niti neposredno niti posredno, razen če pomeni dejansko ustvarjen dobiček; to je razlika med doseženimi prihodki od odtujitve sredstva in čisto knjigovodsko vrednostjo sredstva.

Pričakujemo podrobnejše izvajanje določb ZGD-1 v slovenskih računovodskih standardih.
SRS 8 8.28 SRS 8.28 - Opredelitev ključnih pojmov

Predlagamo vsebinsko opredelitev vseh rezerv v tem SRS (vključno s tistimi, opredeljenimi v SRS 23.13).

Predlagamo tudi opredelitev pojma nevpoklicani kapital, ki se v ZGD-1 in SRS 20 pojavlja v shemi bilance stanja, vendar vsebinsko ni nikjer opredeljen.

Ne glede na to, da so rezerve opredeljene v ZGD-1, se je v praksi pokazala potreba, da se bi tudi v SRS podrobneje pojasnil pojem in tudi namen posamezne vrste rezerv.
Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
SRS 9 SRS 9.12 Določilo je treba dopolniti – dolgovi nastajajo tudi na podlagi prejema neopredmetenih sredstev z dolgoročnim odplačevanjem.
SRS 10 SRS 10.1 Predlagamo, da se v zvezi z obveznostjo oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi upošteva načelo pomembnosti. Sedaj veljavno Pojasnilo 4 k uvodu v slovenske računovodske standarde 2006 – bistvenost - opredeljuje, da se podjetje lahko odloči glede na bistvenost/pomembnost informacije z vidika uporabnikov računovodskih izkazov, ali bo v svojih izkazih pripoznalo terjatve za odloženi davek, rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi in pripoznavalo prihodke in odhodke iz obresti po EOM.

Predlagana 10.1. točka SRS določa, da organizacije, ki so mikro družbe in organizacije, ki niso družbe in niso podvržene obvezni reviziji, lahko sklenejo, da ne bodo obračunavale rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, kar pomeni, da jim teh rezervacij dejansko ni potrebno obračunavati. Za vse ostale družbe taka možnost ne velja.

Navedeno pomeni, da bi (bo) morala družba, ki se skladno z novim 55. členom ZGD-1 razvršča v majhne družbe (zaradi novih meril bo teh bistveno več kot doslej) obračunavati rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, čeprav ne bodo predstavljali pomembnih zneskov – majhna družba ima lahko le enega ali dva zaposlena, pa se razvršča med majhne družbe zaradi drugih dveh meril.

Naše stališče je, da bi morala ne glede na določbe računovodske direktive pomembnost informacije predstavljati dodaten kriterij, po katerem bi se določene kategorije sredstev ali obveznosti pripoznale skladno s SRS. Poudarili bi tudi, da bi zahteva za oblikovanje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine predstavljala za majhne družbe dodatno finančno breme, saj bi morale družbe za izračunavanje in oblikovanje rezervacij najeti in plačati aktuarja, pa tudi samo evidentiranje teh rezervacij je zahtevno, zlasti v povezavi z njihovim prevrednotovanjem, kar bo vodilo k dodatnim stroškom, povezanih z računovodenjem.

Menimo, da ureditev, kot ko predlagamo, torej upoštevanje pomembnosti, ni v nasprotju niti z namenom direktive niti z zakonom. Izračunavanje nepomembnih zneskov rezervacij pomeni tudi nepotrebno obremenitev, predvsem za majhne družbe pa tudi za druge organizacije.

SRS 12 SRS 12.29 SRS 12.29 – Opredelitev ključnih pojmov

V točki b) so opredeljeni stroški storitev – v zvezi s pripombo, ki jo dajemo na SRS 13, predlagamo, da se prejemki poslovodij izrecno navedejo kot izvzeti iz stroškov storitev.

Glede na novo točko 13.18, ki zahteva v pojasnilih k računovodskim izkazom posebna razkritja stroškov v razmerjih z agencijami za posredovanje delovne sile, ni jasno, ali gre pri teh stroških za stroške storitev ali stroški dela. Če so stroški dela, naj se jih prav tako izrecno izvzame iz stroškov storitev.
SRS 13 SRS 13.3 Glede na dopolnitev SRS 13.1. v zvezi s plačili poslovodstvu predlagamo, da se opredeli, ali gre za plače tudi v primeru, ko poslovodja ne dobiva plačila na podlagi pogodbe o delovnem razmerju, ampak na drugi pravni podlagi (npr. pogodba o poslovodenju) – iz točk a), b), c), č),in d) to ni razvidno.

Tudi za stroške v razmerjih z agencijami za posredovanje delovne sile na podlagi pogodb o posredovanju delovne sile ni jasno, kako se vključujejo med stroške dela, glede na zahtevo po pojasnilu v SRS 13.18.

SRS 21 SRS 21.10 Glede na obstoječe pravne razlage in glede na prakso v zvezi z vnaprejšnjimi izplačili dobička v d.o.o. (prvi odstavek 494. člena ZGD-1) predlagamo dopolnitev izkaza bilančnega dobička oz. opredelitev, kako se ta vmesna izplačila obravnavajo (prehodno kot terjatve do družbenikov in ob sestavitvi izkazov kot zmanjšanje bilančnega dobička).

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev

andreja.bajukm@zvezarfr.si

29. 09. 2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
Uvod 9 Sprememba naslova:

"Izdelava konsolidiranih računovodskih izkazov" ali "Konsolidirani računovodski izkazi"

Dodan nov prvi odstavek in se črtata peti in šesti:

"Organizacije, ki so zakonsko zavezane k izdelavi konsolidiranih računovodskih izkazov, te izdelajo na podlagi Mednarodnih standardov računovodskega poročanja. SRS ne predpisujejo pravil konsolidiranja, ampak določajo le pravila računovodenja za pripravo posamičnih računovodskih izkazov. Organizacije, za katere ni predpisana obvezna konsolidacija, lahko prostovoljno sestavljajo konsolidirane računovodske izkaze. Te sestavijo ob uporabi PSR 10."

Prvi in drugi odstavek 9 točke se prestavita v PRS 10.

Peti odstavek postane nov drugi.

Jasnejše. Prav tako se pojasnilo, ki je sicer zapisano v PRS 10 prenese v uvod in pojasnjuje uporabo.
Uvod 9 Doda se nov /zadnji odstavek:

"Poslovna kombinacija, ki vključuje organizacije pod skupnim upravljanjem je tista v kateri vse organizacije, ki se združujejo na koncu upravlja ena in ista organizacija tako pred kot po poslovni kombinaciji, pri čemer to upravljanje ni prehodno."

SRS opredeljujejo termin "poslovna kombinacija z organizacijami pod skupnim upravljanjem", pri čemer termina ne definirajo.
Uvod Manjkajo prehodne določbe in poračun učinkov
SRS 1 1.10 Se spremeni:

"...od nakupne cene se odštejejo vsi trgovinski in drugi popusti dani ob nakupu ali kasneje. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo se pripozna, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo organizacija izpolnila vse pogoje v zvezi z njo in bo podpora prejeta..."

Prejeti popusti zmanjšujejo nabavno ceno osnovnega sredstva le v primeru, da so dani v sklopu nabavnega oziroma prodajnega posla.

Določbe glede pripoznavanja osnovnih sredstev, prejetih kot državna podpora ali donacija se uskladijo z določbami v SRS 2.18 drugi odstavek.

SRS 1 1.11 "če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva velika pomembna..."

oziroma predlog novega besedila

"če je nabavna vrednost sestavnega dela osnovnega sredstva pomembna in/ali imajo ti sestavni deli različne dobe koristnosti ali vzorce uporabe v primerjavi z opredmetenim osnovnim sredstvom katerega sestavni del je, se ti pripoznajo kot samostojno osnovno sredstvo".

SRS uvajajo termin pomembnost. Predlagamo, da se nadomesti termin velika, ki ga standard ne definira, s terminom pomembna.

Predlagamo, da se jasneje zapiše namen/zahteva.

SRS 1 1.13 "..., pridobljenega z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno pri čemer je denarni del nepomemben v razmerju do celotne nabavne vrednosti, se določi..." Če je denarni del pomemben v razmerju do celotne nabavne vrednosti, potem ni nujno, da gre zgolj za transakcijo zamenjave temveč je lahko vključena tudi transakcija prodaje, ki bi jo morala organizacija razdeliti na del, ki se nanaša na zamenjavo in na del, ki se nanaša na prodajo. Omenjena računovodska obravnava bi bila skladna z načelom evidentiranja poslovnih dogodkov glede na njihovo vsebino in ne zgolj glede na pravno obliko.
SRS 1 1.13

"...po pošteni vrednosti pridobljenega, če te ni mogoče določiti pa po pošteni vrednosti sredstva, danega v zameno. če komercialni posel nima komercialne (trgovalne) vsebine ali poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo izmeriti, se sredstvo, pridobljeno v zameno, pripozna po knjigovodski vrednosti danega sredstva."

Drugi odstavek se črta.

Smiselno bi bilo bolj natančno določiti po kateri (pošteni) vrednosti organizacija izmeri sredstvo, dobljeno v zameno. Istočasno se lahko črta celotni drugi odstavek.
SRS 1 1.15 Se briše Člen je v nasprotju z drugimi določbami SRS 1, ker:

SRS 1.7 določa kdaj se osnovno sredstvo pripozna

Stroške, ki jih je dovoljeno usredstviti določa SRS 1.10

SRS 1.11 določa sestavne dele

Nabavna vrednost po začetnem pripoznanju se ne more povečati – to so stroški vzdrževanja, SRS 1.16

SRS 1 1.43 in 1.44 (stara) Predlagamo, da dikcija ostane Informacijska vrednost je pomembna za bralca, predlagamo, da ostane. Ocenjujemo, da (ne)razkrivanje ni skladno z duhom SRS (primerjaj SRS 5.34 – obvezno razkritje zastavljenih terjatev). Da bralec dobi informacijsko vrednost o resničnem in poštenem finančnem položaju organizacije potrebuje vse informacije o zastavljenih sredstvih, ne le parcialne informacije o zastavah določenih sredstev.
SRS 1 1.45v (v povezavi s predlagano spremembo 1.58) Se črta in spremeni:

"Biološko osnovno sredstvo je živa žival ali rastlina, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • Se uporablja pri proizvodnji ali dobavi kmetijskih pridelkov
  • Bo prinašala kmetijske pridelke v obdobju, ki je daljše od leta dni in
  • Je majhna verjetnost, da bo prodano kot kmetijski pridelek (razen kot odpadek).
Jasnejša opredelitev.
SRS 1 1.54 Se briše:

"Posebej se amortizira tudi preostanek sredstva, ki ga sestavljajo tisti deli sredstva, ki sami po sebi niso pomembni."

Ni jasno. Kaj je preostanek sredstva?
SRS 1 1.57 Se spremeni:

"Če se bo knjigovodska vrednost sredstva zagotovila predvsem s prodajo, in ne z nadaljevanjem uporabe, se sredstvo razporedi kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrsti v skupino za odtujitev za prodajo."

Za tem stavkom se doda:

"Sredstvo se prerazporedi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • sredstvo je na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju
  • prodaja je zelo verjetna (ustrezna raven poslovodstva je sprejela načrt prodaje sredstva, ki mu sledi ali že aktivno išče kupca)
  • poteka aktivno trženje sredstva z namenom doseganja cene, ki ustreza njegovi trenutni pošteni vrednosti
  • obstaja pričakovanje, da bo prodaja končana v letu dni po opravljeni prerazvrstitvi."
Skupina za odtujitev za prodajo se običajno uporablja v primeru prerazvrstitve v konsolidiranih računovodskih izkazih. Ker so SRS namenjeni posamičnim, predlagamo da se "skupina" briše.

Predlagamo, da se jasneje opredelijo pogoji, ki veljajo za prerazvrstitev.

SRS 1 1.58 (v povezavi s predlagano spremembo 1.45v) Prvi odstavek se spremeni :

"Biološko osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznanju izmeri po nabavni vrednosti na način kot velja za sredstva v pripravi. Po usposobitvi za uporabo se jih meri po modelu nabavne vrednosti ali po modelu poštene vrednosti z učinkom slednje v izkazu poslovnega izida.

Za določanje revalorizirane vrednosti se uporablja SRS 16."

Črtajo se tretji, četrti, peti in šesti odstavek odstavek

Sedmi odstavek se spremeni:

"... kadar poštene vrednosti na dan začetnega pripoznanja biološkega osnovnega sredstva zaradi trenutne nerazpoložljivosti poštenih cen, ni mogoče..."

Predlagamo, da se:

  1. Poenoti merjenje poštene vrednosti kot je določeno s SRS 16. Obstaja namreč le ena definicija poštene vrednosti. Ocenjujemo, da ne more biti poštena vrednost biološkega sredstva določena drugače kot je določena za osnovno sredstvo ali katerokoli drugo sredstvo
  2. Uskladi merjenje z dognanji na mednarodni ravni -glej zadnje spremembe MRS 16 in MRS 41
  3. 3-6 odstavek črta, saj veljajo pravila, ko so že zapisana v ostalih standardih
  4. Se opredeli začasna nesposobnost merjenja poštene vrednosti in ravnanje organizacije.
SRS 1 1.64 Predlagamo spremembo:

"Nepremičnine, ki se gradijo in razvijajo za prihodnjo rabo kot naložbene nepremičnine, se obravnavajo kot naložbene nepremičnine v gradnji ali izdelavi."

Naložbene nepremičnine v gradnji ne izpolnjujejo pogojev za pripoznanje kot osnovno sredstvo (uporaba za opravljanje ustvarjanje proizvodov ali opravljanju storitev). Poleg tega bi se približali razvrstitvi kot velja v MSRP.

Če zakonodajalec ocenjuje, da so zneski pomembni, naj se zahteva dodatno razkritje naložbenih nepremičnih v gradnji ali izdelavi v pojasnilih k računovodskim izkazom.

SRS 1 1.45 t "c. organizacija začne dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo.

Organizacija preneha usredstvovati stroške izposojanja, ko so končane dejavnosti, potrebne za nameravano uporabo sredstva."

Jasno opredeliti kdaj se konča usredstvenje stroškov izposojanja.
SRS 2 2.3 Predlog spremembe:

" Naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine(v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice) sepripoznajo, če ustvarjajo gospodarske koristi, ki izvirajo iz njih."

Trenutna dikcija je nejasna.
SRS 2 2.16 Predlog spremembe:

"...nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja do nastanka usposobitve neopredmetenega sredstva za uporabo. Organizacija preneha usredstvovati stroške izposojanja, ko so končane dejavnosti, potrebne za nameravano uporabo sredstva

."

Predlagamo poenotenje termina s predlogom spremembe SRS 1.
SRS 2 2.17 Predlog spremembe:

"Prevzemnik pripozna dobro ime kot..."

Nejasno – naložba v dobro ime? Morda je mišljeno: "Prevzemnik pripozna dobro ime kot..." - primerjaj MSRP 3.32.
SRS 2 2.18, prvi odstavek Enako kot pri komentarju za SRS 1.13 Predlagamo poenotenje
SRS 2 2.18, drugi odstavek Predlog spremembe:

"Neopredmeteno sredstvo, pridobljeno z državo podporo ali donacijo, organizacija pripozna, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo izpolnilo vse pogoje v zvezi z njo in da bo podpora prejeta. Nabavna vrednost se poveča za vse stroške, ki so neposredno vezani na usposobitev sredstva za uporabo."

Potrebno je:
  • Opredeliti pogoje za pripoznanje, torej gotovost, da bo donacija ali državna podpora prejeta
  • Ni jasno kaj je mišljeno z dikcijo : "... če nabavna vrednost ni znana, organizacija sredstvo pripozna po pošteni." Nabavna vrednost bi morala biti odsevati pošteno vrednost?
SRS 2 2.26 Se spremeni:

...dobe koristnosti dobrega imena..."

Potrebno je bolj jasno zapisati kaj je mišljeno s koristnostjo – dobo koristnosti.

Dodati bi bilo potrebno tudi pojasnilo kdaj dobe koristnosti ni mogoče določiti!

SRS 2 2.28 Dodati:

"Prevrednotenje neopredmetnih sredstev na pošteno vrednosti ni dovoljeno".

Ni jasno zapisano, da je prepovedano. Če ni prepovedano lahko kdo smatra, da je dovoljeno.
SRS 2 2.30, drugi odstavek

Se spremeni:

" ..., ali je neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti, dobro ime, ki mu ni mogoče določiti dobe koristnosti

in neopredmeteno sredstvo, ki..."

črta se drugi odstavek

Smiselno je, da organizacije letno preverjajo morebitno slabitev na naslednje postavke:

dobro ime, ki se ne amortizira, ampak slabi (neopredmeteno sredstvo z nedoločljivo dobo koristnosti)

vsa druga neopredmetena sredstva z nedoločljivo dobo koristnosti

6 dobro ime, ki mu ni mogoče določiti dobe koristnosti in se amortizira.

SRS 2 2.36 V tekstu se enoti doda "denar ustvarjajoča" MRS 36 uporablja termin DNU (denar ustvarjajoča enota), res pa je da MRS 36.134 govori le o enoti in skupini enot, a menimo, da bi bilo smiselno, da SRS 2 jasno opredeli, da gre za denar ustvarjajoči enoto. Ta termin pa je vsebovan v drugih SRS (primerjaj SRS 1.40).

Prav tako menimo, da do skupine enot ne more priti, saj so SRS pisani za posamične računovodske izkaze in ne za konsolidirane, dobro ime pa je v glavnini primerov vezano na prvo pridobitev obvladovanja in prvo konsolidiranje.

SRS 2 2.37g Sprememba:

"Stroški izposojanja so obresti in drugi stroški, ki nastajajo v organizaciji v zvezi z izposojanjem finančnih sredstev za pridobitev opredmetenega osnovnega neopredmetenega sredstva..."

...

"c. organizacija začne dejavnosti, ki so potrebne za pripravo sredstva za nameravano uporabo.

Organizacija preneha usredstvovati stroške izposojanja, ko so končane dejavnosti, potrebne za nameravano uporabo sredstva

."

slovnična napaka

Potrebno opredeliti katere dejavnosti in kdaj se preneha z usredstvenjem.

SRS 3 Celoten standard ? Nekonsistena terminološka uporaba izrazov finančna naložba, finančno sredstvo in finančni instrument. Predlagamo jasno opredelitev in ločitev ter tam, kjer je jasno npr. SRS 3.23... "pri finančnih sredstvih, ki se izkazujejo po odplačni vrednosti..." primerjaj SRS 3.20 govori o finančnih naložbah, merjenih po odplačni vrednosti... ali 3.25, ki govori o finančni naložbi, ki je oslabljena, pri navedenih nepristranskih dejavnikih pa je govora o finančnih sredstvih...
SRS 3 3.21 Se doda:

"Ne glede na druge določbe velja, da je poštena vrednost finančne naložbe, s katero se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, njena borzna cena. Izjemne razmere niso razlog za opredelitev, da je trg nedelujoč."

Vnese se določbe pojasnila 1 k SRS 3.
SRS 3 3.25 prvi odstavek Se doda:

"Na vsak dan bilance stanja je treba oceniti ali obstaja kak nepristranski dokaz o morebitni oslabljenosti finančne naložbe ali skupine finančnih naložb, ki niso razporejene v skupino finančnih naložb po pošteni vrednosti skozi poslovni izid."

Slabi se le naložbe, ki niso razporejene v skupino po pošteni vrednosti preko poslovnega izida.
SRS 3 3.25, tretji odstavek

Se spremeni:

"Pomembenjše in ALI dolgotrajneje..."

In se doda:

" Šteje se, da obstajajo objektivni dokazi o oslabitvi v primerih:

- ko je odstotek zmanjšanja poštene vrednosti finančne naložbe v obdobju od dneva pripoznanja do bilančnega presečnega dne večji od relativne spremembe slovenskega borznega indeksa SBI 20 oziroma od drugega delujočega trga finančnih instrumentov v obdobju ali

- če je knjigovodska vrednost take finančne naložbe na bilančni presečni datum za več kot 20% večja od sorazmernega dela knjigovodske vrednosti kapitala tiste organizacije, v katerem ima organizacija naložbo na ta dan."

Predlagamo spremembo IN v ALI. Pri prevodu MSRP, po katerem so povzeti dejavniki, navedeni v SRS, ki nakazujejo na oslabitev finančnega sredstva, je namreč nastala neljuba napaka, ki pomembno vpliva na presojo. Kot kriterij je dovolj, da je izpolnjen EN POGOJ in ne oba hkrati.

Hkrati opozarjamo, da je podobna dikcija vsebovana v SRS 3.28. Na enem mestu naj se briše.

Predlagamo, da se v standard vnesejo tudi določbe pojasnila 1 k SRS 3.

SRS 3 3.34 b) se spremeni:

"b. pogostost prevrednotenja finančnih naložb zaradi prevrednotenja na pošteno vrednosti in oslabitve pa tudi datum prevrednotenja na pošteno vrednost in sodelovanje neodvisnega ocenjevalca pri tem"

Določba se lahko nepravilno bere na način, da v finančne naložbe, ki so merjene po pošteni vrednosti ni potrebno vsako leto ponovno izmeriti na novo pošteno vrednost.
SRS 3 3.36 b) Se briše Določba se lahko nepravilno bere na način, da uporaba efektivne obrestne mere ni nujna. Težava se pojavi pri opisovanju skladnosti računovodskih izkazov s SRS. Če neuporaba metode efektivne obrestne mere ni pomembna, potem poslovodstvo pri razkrivanju uporabljenih računovodskih usmeritvah zapiše, da je ne uporablja, ker je učinek na računovodske izkaze nepomemben.
SRS 3 3.38 Se doda...

"...se razkrivajo informacije o njeni pošteni vrednosti. Ta se določi po SRS 16..."

Tudi za razkrivanje poštene vrednosti veljajo enaka pravila kot za merjenje postavk. Ker imajo SRS sedaj enotni standard je smiselno opozoriti, da te določbe veljajo tudi za razkritja o pošteni vrednosti.
SRS 4 4.7 Se briše Ni jasno čemu služi ta določba. Po kontnem načrtu ni predvideno, da se zaloge posebej izkazujejo, prav tako ne gre za eno izmed obveznih razkritij.
SRS 4 4.13 Spremeniti:

Prvi odstavek

"... nedokončane proizvodnje (razen zaloge iz biološkega sredstva, merjene po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje) se ob..."

"... v vrednost zalog se vštevajo stroški izposojanja, s katerimi se financirajo zaloge do stopnje dokončanja v primeru, ko gre za dolgotrajne proizvajalne procese (običajno dlje od leta dni), vendar zaradi tega vrednost zaloge ne sme presegati čiste iztržljive vrednosti."

To je jasno, zaloge kmetijskih pridelkov obravnava drugi odstavek.

Predlagamo, da velja enaka ureditev za usredstvenje stroškov izposojanja kot za opredmetena osnovna in neopredmetena sredstva. Usredstvijo se vsi stroški izposojanja, po potrebi pa se sredstvo slabi, če knjigovodska vrednost presega iztržljivo. Primerjaj MRS 23.

SRS 4 4.36 Se v celoti briše in spremeni:

"Organizacija kmetijske izdelke po pospravitvi ter rudnine in mineralne proizvode po začetnem pripoznavanju izmeri po čisti iztržljivi vrednosti v skladu z uveljavljeno prakso v teh panogah in ne upošteva določb tega standarda, ki se nanašajo na merjenje zalog po začetnem pripoznanju. Spremembe te vrednosti pripoznajo v poslovnem izidu obdobja, v katerem je do spremembe prišlo.

Če posredniki zaloge ne vrednotijo po določilih SRS 4, ampak jih merijo po pošteni vrednosti z odbitkom stroškov prodaje, se spremembe poštene vrednosti z odbitkom stroškov prodaje pripoznajo v poslovnem izidu, v katerem je do takšne spremembe prišlo."

Bolj jasen zapis.
SRS 5 5.26 Se doda...

"...če se zaradi njih začne sodni postopek ali obstaja spor o plačilu, pa kot sporne."

Ni nujno, da je terjatev tožena, da obstaja spor o plačilu.
SRS 5 5.38 Se briše:

"Organizacija razkrije računovodske usmeritve za oslabitev in opredelitev pomembnosti."

Razkritja so v ločenem pododdelku standarda – predlagamo da se zahteva po razkritjih umesti v ustrezni del standarda. Prav tako ni jasno zakaj bi organizacija pomembnost razkrivala samo pri terjatvah, pri ostalih postavkah pa ne. Če je mišljeno, da mora organizacija razkrivati katere terjatve so pomembne in kot take terjajo presojo za individualno slabitev predlagamo, da se ustrezno zapiše, saj trenutna dikcija ni jasna.
SRS 6 6.7 Se spremeni:

"...ali razvijanja. Do tega datuma uporablja organizacija SRS 1. Na ta datum pa postane nepremičnina naložbena nepremičnina in začne veljati ta standard."

Predlagane spremembe skladne s predlagano spremembo SRS 1.64.
SRS 6 6.9, 6.10 - Računovodenje menjalnega posla se spremeni enako kot je predlagano pri SRS 1.13 in SRS 2.18
SRS 6 6.16 Se črta in se spremeni:

"Obstaja izpodbojna predpostavka, da je organizacija sposobna zanesljivo in stalno meriti pošteno vrednost naložbene nepremičnine. Če organizacija prvič pridobi naložbeno nepremičnino ali če obstoječa nepremičnina šele postane naložbena nepremičnina, potem ko se spremeni njena uporaba, je v izjemnih primerih jasno, da poštene vrednosti ni mogoče zanesljivo stalno meriti. To se zgodi zgolj kadar trg s primerljivimi nepremičninami ni delujoč (na primer malo nedavnih transakcij, objavljene cene niso tekoče ali opazovane transakcijske cene kažejo, da je bil prodajalec prisiljen prodati) in druga zanesljiva merjenja poštene vrednosti niso na voljo. V teh primerih organizacija, ki je izbrala model poštene vrednosti in poštene vrednosti naložbene nepremičnine zaradi navedenih dejavnikov v določenem trenutku ne more izmeri, to izmeri po modelu nabavne vrednosti po SRS 1.

Če organizacija ugotovi, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine stalno ni mogoče zanesljivo meriti, jo izmeri na podlagi modela nabavne vrednosti iz SRS 1, pri čemer je preostala vrednost vedno enaka nič. Organizacija mora do odtujitve naložbene nepremičnine še naprej uporabljati SRS 1. Vse ostale naložbene nepremičnine organizacija izmeri po pošteni vrednosti."

Predlagamo bolj jasni zapis – kot primer dobre poslovne prakse glejMRS 40.53-55.
SRS 6 6.22 Slovnična napaka: "pridobitev opredmetenega osnovnega sredstva naložbene nepremičnine..." Slovnična napaka + uskladiti s predlaganimi spremembami SRS 1.
SRS 6 6.23 Se doda:

"d. nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine."

Uskladitev s predlaganimi spremembami SRS 1 – razvrstitev naložbenih nepremičnin v gradnji/izdelavi med naložbene nepremičnine.
SRS 6 6.24b Se doda:

"...(SRS 4)..."

Doda se sklic na standard, ki ureja merjenje.
SRS 6 6.25 Se črta in spremeni:

"Organizacija naložbene nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine razvrstiti kot naložbene nepremičnine v gradnji ali izdelavi.

Če organizacija v času gradnje ni sposobna izmeriti poštene vrednosti takšne naložbene nepremičnine, jo izmeri po nabavni vrednosti. Ko je gradnja nepremičnine končana se domneva, da je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. V nasprotnem primeru izmeri takšno nepremičnino po drugem odstavku SRS 6.16.

Predpostavko, da poštene vrednosti naložbene nepremičnine v gradnji ni mogoče zanesljivo izmeriti, je mogoče izpodbijati le ob začetnem pripoznanju. "

Predlagamo uskladitev z dobro poslovno prakso – glej MRS 40. 53A-55.
SRS 6 6.27 prvi odstavek Se spremeni:

"Če se nepremičnina, dana v poslovni najem pri najemodajalcu obravnava kot naložbena nepremičnina v skladu s tem standardom in se za njeno merjenje uporablja model poštene vrednosti, zemljišč in zgradb ni potrebno meriti posebej, jih pa mora organizacija v bilanci stanja izkazati v postavki naložbenih nepremičnin."

Jasnejši zapis.
SRS 6 6.27 drugi odstavek Se spremeni:

"Če se bo knjigovodska vrednost naložbene nepremičnine pokrila predvsem s prodajo in ne z uporabo ter so izpolnjeni pogoji po SRS 1.56, se ta nepremičnina opredeli kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali se uvrsti v skupino za odtujitev. Takšno nekratkoročno sredstvo ali skupina se izmeri..."

Skupina sredstev običajno pride v poštev pri sestavitvi konsolidiranih računovodskih izkazov. Ker so SRS pisani za posamične, predlagamo da se dikcija "skupina sredstev za odtujitev" briše.
SRS 6 6.29 četrti odstavek Se črta S predlaganimi spremembami se naložbene nepremičnine v gradnji izkazujejo med naložbenimi nepremičninami in je računovodska obravnava predpisana.
SRS 9 9.13 Se doda:

"...z upniki (npr. kasnejši popusti, dogovorjeni v času sklenitve posla, vračila prodanega blaga...)" in se črta:

"Kasnejša morebitna povečanja poslovnih dolgov skladno s sporazumom z upniki (npr. zaradi kasneje ugotovljenih napak) povečujejo ustrezne stroške oziroma poslovne odhodke ali finančne odhodke."

Obračunani popusti se na predlagani način obravnavajo samo v primeru, da so povezani z osnovnim poslom. Vse kasnejše spremembe pomenijo ločen posel, ki se obravnava skladno z njegovo vsebino, ne pa pravno obliko.

Če je prišlo do napake, potem se ta popravlja na način kot je določeno v uvodu v SRS, nikakor pa ne z evidentiranjem v poslovnem letu, v katerem je napaka ugotovljena. Predlagamo izbris.

SRS 7 7.7 Črtajo se koleki Kolekov ni več.
SRS 9 9.16 Se doda:

"...neopredmetenih sredstev, naložbenih nepremičnin ali..."

Dopolnitev skladno z predlaganimi spremembami razvrščanja naložbenih nepremičnin v gradnji in izdelavi med naložbene nepremičnine.
SRS 9 9.18 Se spremeni:

"...zmanjšanje kratkoročnih dolgov..."

Verjetno so mišljene tečajne razlike, ki nastanejo pri preračunu vseh dolgov, tako dolgoročnih kot kratkoročnih?
SRS 11 11.7 drugi in tretji odstavek Se briše Ni posebne obravnave za prejete državne podpore za biološka sredstva. Ker je obravnava enaka kot za ostale državne podpore predlagamo, da se briše.
SRS 11 11.35 prvi odstavek Se spremeni.

"... za določene namene. Kot državne podpore se ne štejejo zneski, pridobljeni v poslih med izplačevalci javnih sredstev in organizacijo, ki jih ni mogoče razlikovati od njegovih običajnih komercialnih poslov. Državna pomoč niso koristi, ki bi bile zagotovljene zgolj posredno z ukrepi, ki vplivajo na splošne razmere poslovanja kot je zagotavljanje infrastrukture v območjih v razvoju ali uveljavljanje trgovinskih omejitev tekmecev. Državne podpore so državna pomoč v obliki prenosov sredstev na organizacijo v zameno za upoštevanje nekaterih okoliščin poslovanja v preteklosti ali prihodnosti, ki so vezane na poslovanje organizacije

. Odloženi prihodki..."

Zapisano bolj jasno in nazorno. Glej MRS 20.3.
SRS 11 11.35 drugi odstavek Se briše. Se briše, je jasno. Prenaša se enako kot velja za vse ostale državne podpore (v tekstu ni jasno kaj je pogojna državna podpora). Oziroma se spremeni na način, da to velja za vse državne podpore na način:

"Državne podpre se ne smejo pripoznati dokler ne obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo organizacija izpolnila vse pogoje v zvezi z njimi in da bo podpora prejeta. Prejem podpore sam zase še ni zadosten dokaz, da organizacija je ali bo izpolnila pogoje, povezane z njo.

S sredstvi povezane državne podpore in druge nedenarne državne podpore se pripoznajo kot odloženi prihodki, ki jih organizacija pripoznava v poslovnem izidu v dobi koristnostni zadevanega sredstva. S prihodki povezane podpore se pripoznajo med poslovnimi prihodki

a)v poslovnih letih, v katerih se izpolnjujejo pogoji, pod katerimi je državna podpora prejeta ali

b)po preteku celotnega obdobja, za katero so bile prejete, če so izpolnjeni pogoji.

Državno podporo, ki jo mora organizacija vrniti, se obračuna kot sprememba računovodske ocene."

SRS 13 13.18 Se briše Nepomembno. Če je namen zmanjšanje administriranja, slednje k namenu ne pripomore. Če se želi spremljati tovrstne stroške kot stroške dela, naj se v okviru enotnega kontnega načrta tovrstni stroški uvrstijo med druge stroške dela.
SRS 13 13.14 zadnji stavek in 13.15 Se briše Dobiček zaposlenim ne more pripadati, če niso hkrati tudi lastniki. Če je mišljeno, da se razkrije znesek, ki pripada zaposlenim kot nagrada in so evidentirani med drugimi prevrednotovalnimi odhodki, naj se to ustrezno jasno opredeli.
SRS 13 13.9 prvi odstavek d) Čista plača se spremeni v neto plača Terminološko poenotenje.
SRS 14

SRS 15

14.7

15.8 a)

Se briše:

"... prevrednotovalni finančni odhodki ostali prihodki se pojavijo tudi pri padcu poštene vrednosti naložbenih nepremičnin, ki se merijo po modelu poštene vrednosti."

Predlagamo, da se spremeni. Po trenutno veljavnem Enotnem kontnem načrtu in ponazoritvah knjiženj se spremembe poštene vrednosti naložbenih nepremičnin po pošteni vrednosti evidentirajo na kontih 78 in 75, ki so razvrščeni med druge prihodke in druge odhodke. Predlagamo, da obstoječa računovodska rešitev, ki se je uveljavila v praksi, ostane.
SRS 14 14.12 Se spremeni:

"Finančni oOdhodki se pripoznajo..."

Bere se nekoliko dvomljivo, da zahteva velja zgolj za finančne odhodke, pa velja za vse.
SRS 15 15.5 Se briše od "...Brezpogojne državne podpore..." do konca. Je že vključeno s SRS, ki obravnava rezervacije. Poleg tega je obravnava/poraba rezervacij običajnih državnih podpor in tistih, ki se nanašajo na biološka sredstva, enaka.
SRS 15 15.12 Se doda:

"Pripoznavalna sodila iz tega standarda se navadno uporabljajo pri vsakem poslu posebej. V nekaterih okoliščinah pa je treba uporabljati pripoznavalna sodila pri ločeno ugotovljivih sestavinah posameznega posla, da bi odsevali njegovo vsebino. In obratno, pripoznavalna sodila se uporabljajo pri dveh ali več poslih skupaj, če so tako povezana, da poslovnega učinka ni mogoče razumeti brez povezave z vsemi posli kot celoto."

Dodatno zapisana določba jasno nakazuje, da mora organizacija posle evidentirati po njihovi vsebini in samo glede na pravno obliko. Pravno se namreč lahko sklene en posel v več majhnih delih, ki vodijo do bistveno drugačnega pripoznavanja v računovodskih izkazih – primerjaj MRS 11 in MRS 18 (MSRP 15).
SRS 15 15.15 Se doda:

"... Organizacije, ki prihodke od opravljenih storitev pripoznava po stopnji njihove dokončanosti, morajo imeti učinkovit notranji sistem računovodskega predračunavanja in poročanja. Ko je storitev opravljena, organizacija pregleda in po potrebi popravi oceno prihodkov."

Jasneje opredeliti zahteve za pripoznavanje prihodkov po stopnji dokončanosti, da se prepreči precenjenost pripoznanih prihodkov.
SRS 15 15.16 Dodati:

"... pri pogodbah o gradbenih delih (in drugih storitvenih pogodbah, kjer se prihodki pripoznavajo po stopnji dokončanosti)..."

Način pripoznavanja je podoben.
SRS 15 15.49 Se doda:

"... če je transakcija sklenjena po pošteni vrednosti, sicer pa najemnik:

- v primeru, da je prodajna cena sredstva (predmeta povratnega najema) nižja od njegove poštene vrednosti, pripozna razliko v izkazu poslovnega izida takoj, razen če jo nadomesti z nižjimi najemninami (od tržnih) v dobi trajanja najema;

- v primeru, da je prodajna cena sredstva (predmeta povratnega najema)višja od njegove poštene vrednosti, razliko med pošteno vrednostjo sredstvain njegovo knjigovodsko vrednostjo pripozna takoj, presežek nad pošteno vrednostjo pa razmeji in ˮamortiziraˮ v dobi trajanja najema."

Uskladitev z dobrimi poslovnimi praksami kot to določa MRS 17.
SRS 15 15.50 (zaporedno številčenje, nova predlagana točka)

Se doda:

"Če najemodajalec ob sklenitvi novega ali podaljšanju obstoječega poslovnega najema najemniku ponudi določene spodbude, da bi ta sklenil ali podaljšal najem, take spodbude pomenijo popravek prihodkov oziroma stroškov najema v času njegovega trajanja. Spodbudnine obsegajo kakršnokoli denarno plačilo najemodajalca najemniku ali prevzem najemnikovih stroškov, kot so stroški premestitve, izboljšave sredstva v najemu, stroški, povezani s prejšnjimi najemnikovimi obvezami in podobno. Nanašajo se tudi na dogovor, s katerim najemodajalec najemnika oprosti plačila najemnine (običajno za določen čas) ali se z njim dogovori za njeno zmanjšanje. "

Uskladitev z dobro poslovno prakso. Primerjaj SOP 15.
SRS 16 16.0 Se doda:

"Ta SRS se uporablja, kadar se v drugem SRS zahtevajo ali dovolijo merjenja poštene vrednosti ali za razkritja o merjenih poštene vrednosti."

Jasno opredeliti, da velja za merjenje in razkrivanje poštene vrednosti (na primer naložbenih nepremičnin, merjenih po modelu nabavne vrednosti, finančnih naložb in podobno).
SRS 16 16.38 Se črta Ni jasno kaj to pomeni, če je pošteno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Obstaja predpostavka, da je pošteno vrednost vedno mogoče izmeriti. Primerjaj MSRP 13
SRS 16 16.39 - Merjenje poštene vrednosti finančnih naložb? Kaj pa nepremičnin in drugih sredstev? Sicer je zapisano v SRS 16.44 – temu bi se lahko izognili, če bi celotni odsek zapisali v smislu, da velja za vsa merjenja poštene vrednosti.
SRS 16 - - Smiselno bi bilo napisati o presoji kdaj je organizacija nezmožna meriti pošteno vrednost in lahko uporablja poenostavljen model nabavne vrednosti.
SRS 20 20.8 Se doda:

"Majhne in mikro organizacije"

-
SRS 20 20.18, 20.21 n in o, 20.26

21.16 č

21.21, 21.22, 21.23, 21.28 č in d, 21.31, 21 32

Se briše Predlagamo, da se izbriše, saj ne nosi nikakršne informacijske vrednosti. Ni nujno, da organizacija tudi notranje spremlja tovrstne informacije, tako da jih mora v večini primerov pripravljati samo za razkrivanje v letnem poročilu.

Tudi MSRP so tovrsten način razkrivanja že pred leti umaknili in uvedli poročanje po segmentih, pa še to samo za konsolidirane računovodske izkaze – primerjaj MSRP 8.

Ustavljenega poslovanja SRS ne opredeljuje. Brez neposredne uporabe MSRP te določbe ni mogoče izpolniti. Poleg tega se ustavljeno poslovanje običajno pojavi pri konsolidiranih računovodskih izkazih. Ker so tudi sheme računovodskih izkazov predpisane, predstavitev ne bi bila skladna z zahtevami ustavljenega poslovanja kot je to mišljeno v duhu MSRP 5.

SRS 21 21.6 Dodati po postavki čisti prihodki od nepridobitne organizacije:

"prihodki iz javnih financ

prihodki iz lastne dejavnosti"

28.člen Zakona o računovodstvu
SRS 21 21.12 Se spremeni:

"..odvisna organizacija, poročanju po odsekih in medletnemu poročanju."

Se spremeni, komentarji pri SRS 20.18
SRS 32 32.7 prvi odstavek Se spremeni:

"Med prihodke od poslovanja uvršča izvajalec GJS tudi prispevke plačila posameznikov....., razen če je z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti določeno, da so prispevki namenski zbrana sredstva namenska sredstva. Namenska sredstva so sredstva, ki..... "

Izraz prispevki so rezervirani za posebno vrsto dajatev. GJS oziroma podjetje pa takih prispevkov ne more uvrščati med svoje prihodke. Jasneje bi bilo plačila ali kaj podobnega.
SRS 32 32.7 drugi odstavek Namenska sredstva niso prihodki GJS. Nejasno, 2. odstavke je v nasprotju s 1. stavkom v 1. odstavku
SRS 32 32.8 (nova), ostale se preštevilčijo Se doda:

"c) Posebnosti pripoznavanja infrastrukturnih sredstev za opravljanje gospodarske javne službe

32.8 Oseba zasebnega prava (upravljalec) sredstev (običajno gre za infrastrukturo) , ki mu jih je oseba javnega sektorja dala v uporabo z namenom opravljanja javne storitve, ne pripozna kot opredmeteno osnovo sredstvo po SRS 1, če dogovor o pogodbenih storitvah ne prenaša pravice do nadzora uporabe infrastrukture za javne storitve. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če je preostala vrednost sredstva, danega v upravljanje po trajanju dogovora, znatna.

Če upravljalec opravi storitve gradnje ali posodobitve infrastrukture, ki ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje kot opredmeteno osnovno sredstvo, pripozna:

  • terjatev v primeru, da ima brezpogojno pogodbeno pravico prejeti denarna sredstva ali drugo finančno sredstvo dajalca koncesije ali po njegovem naročilu za stroške izgradnje ali
  • neopredmeteno sredstvo, če prejme pravico (dovoljenje), da uporabnikom zaračunava javno storitev.

Če ima upravljalec pogodbene obveze za obnovitev infrastrukture, da doseže določeno raven uporabnosti ali jo obnoviti do določenega stanja, preden jo izroči dajalcu koncesije ob koncu dogovora, pripozna rezervacijo po SRS 10 v višini najboljše ocene potrebnih izdatkov za poravnavo sedanje obveznosti na dan bilance stanja.

Dogovor o koncesiji storitev vključuje osebo zasebnega sektorja (upravljalec), ki gradi ali posodablja infrastrukturo, ki se uporablja za opravljanje javne storitve in to infrastrukturo upravlja in vzdržuje določeno obdobje. Dogovor ureja pogodba ali drugi akt, ki določa standarde izvedbe, mehanizme za prilagajanje cen in dogovore o odločanju v primeru sporov. Taka ureditev se pogosto imenuje dogovor o koncesiji storitev "izgradi-upravljaj-prenesi", "saniraj-upravljaj-prenesi" ali "javno v zasebno".

Značilnost teh dogovorov je:

  1. storitve, ki se nudijo preko infrastrukture, se zagotavljajo širši javnosti ne glede na identiteto stranke, ki opravlja storitev. Dogovor pogodbeno zavezuje upravljalca, da opravlja storitve za javnost v imenu osebe javnega sektorja
  2. dajalec koncesije je oseba javnega sektorja na katero je bila prenesena odgovornost za storitve
  3. upravljalec je odgovoren vsaj za del upravljanja infrastrukture in s tem povezanih storitev in deluje le kot zastopnik v imenu dajalca koncesije
  4. pogodba določa začetne cene, ki jih upravljalec obračunava za storitev in njihove spremembe v obdobju trajanja dogovora
  5. upravljalec je dolžan infrastrukturo izročiti dajalcu koncesije v določenem stanju po preteku trajanja dogovora za nizko nadomestilo ali brez njega ne glede na to, kdo je prvotno infrastrukturo financiral.

V primeru, da obstajajo tudi elementi najema, ta določba prevlada."

Jasno zapisati posebnosti pri računovodenju vlaganj v infrastrukturo in njeno računovodsko obravnavo. Primerjaj OPMSRP 12 – Dogovor o koncesiji storitev kot primer dobre poslovne prakse.
SRS 33 33.3 drugi odstavek Se doda:

" Opredmetena osnovna sredstva se ne revalorizirajo."

Omejitev merjenja po pošteni vrednosti. Če se omejuje merjenje po pošteni vrednosti za gospodarske družbe na način, da je zahtevana obvezna revizija, naj velja za te oblike enako.
SRS 34 34.2 V izkazu poslovnega izida se posebej izkažejo prihodki iz javnih financ za opravljanje javne negospodarske službe in lastne dejavnosti 28. člen Zakona o računovodstvu
SRS 35 35.28 Se spremeni:

"Prevrednotenje sredstev navzgor (revalorizacija, poštena vrednost) ni dovoljeno."

Omejitev merjenja po pošteni vrednosti. Če se omejuje merjenje po pošteni vrednosti za gospodarske družbe na način, da je zahtevana obvezna revizija, naj velja za te oblike enako.
SRS 35 35.1 Socialno podjetje uporablja za opredeljevanje in izkazovanje sredstev, obveznosti, amortizacije, prihodkov, odhodkov, poslovnega izida tiste SRS, ki veljajo za pravnoorganizacijske oblike ..... Odstavek prenesti pred standard in dopolniti z ostalimi računovodskimi kategorijami : obveznostmi, prihodki, odhodki , poslovnim izidom
SRS 39 39.41 č) Se spremeni "koeficient rasti cen življenjskih potrebščin" v "obrestno mero za podobne posle" Koeficient ni objavljen.
SRS 39 39.29 Se spremeni:

"Kadar se med postopkom proizvajanje nadaljuje, lahko stečajni senat na predlog stečajnega upravitelja odloči, da se opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva, ki sodelujejo v proizvajalnem procesu, amortizirajo ter prevrednotijo zaradi oslabitve v skladu s SRS 1 −Opredmetena osnovna sredstva in SRS 2 −Neopredmetena sredstva."

Prisilna poravnava v stečaju ni mogoča.
SRS 39 39.31 prvi odstavek Se doda:

"07 – Dolgoročno dana posojila"

Terjatve za nevplačani vpisani kapital ob začetku stečajnega postopka obstajajo in jih mora družbenik tudi poravnati, zato je prav, da se posebej izkazujejo.
PRS 10 10.A Uvod, prvi odstavek Se spremeni:

"..., ki po zakonu niso zavezane k pripravi konsolidiranih računovodskih izkazov in te pripravljajo prostovoljno za notranje potrebe."

Glede na določbe Uvoda k SRS (glej točko 5) Pravila skrbnega računovodenja (PSR) dopolnjujejo SRS , pri čemer uporaba PSR ni obvezna, temveč se priporoča predvsem pri notranjem poročanju. Predlagamo, da se držimo osnovne zamisli, da so SRS namenjeni posamičnim računovodskim izkazom. Organizacije, ki morajo (zakonsko) ali želijo prostovoljno pripravljati konsolidirane računovodske izkaze za zunanje poročanje (z revizorjevim mnenjem ali brez njega), jih pripravijo po MSRP.

Menimo, da so težave pri prostovoljno pripravljenih konsolidiranih računovodskih izkazih naslednje:

  1. ni mogoče podati izjave poslovodstva o skladnosti računovodskih izkazov z računovodskimi standardi (konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni po PSR 10, katerega uporaba je prostovoljna?).
  2. konsolidirani računovodski izkazi, sestavljeni po PSR 10 bi lahko bili zavajajoči za javnost (bralce), saj se organizacija lahko odloči, da določenih določb delno ali v celoti ne bo upoštevala.
  3. revizor ne bo mogel dati mnenja na takšne prostovoljno izdelavne konsolidirane računovodske izkaze, prav tako ne na pojasnila k njim.
PSR 10 b) razkritja Se v celoti briše Se v celoti briše. Pojasnilo zgoraj.
PSR 4 d) razkrivanje poslovnega izida in denarnega izida Se prestavi v ustrezne dele SRS Uporaba PSR je priporočljiva in ne obvezna, poleg tega je so PSR namenjeni notranjemu poročanju. V kolikor je zakonodajalec mnenja, da so ta razkritja pomembna za zunanje poročanje, bi bilo smiselno te zahteve po razkritjih uvrstiti med ustrezne SRS. Glede razkrivanja področnih in območnih odsekov in ustavljenega poslovanja (PRS 4.19-20) glej komentarje zgoraj.

Enako PSR 3.19.

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Kalušnik Roman s.p. - Agencija Karo agencija@karo.si

29.9.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
10 1 Doda se bistvenost..., ki naj bi pomenila obvezno oblikovanje rezerv... za odpravnine, jubilejne...

Izračunavanje rezervacij za odpravnine pri poslovnem
subjektu , ki mu ta strošek ni bistven predstavlja nepotrebni
strošek za aktuarja in vodenje evidenc..
Predlog je izključil le mikro družbe.V kolikor naj bi se delalo tudi na poenostavitvah , menimo, da je prejšnja ureditev primernejša.

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

MF in FURS

01 369 60 10

29.9.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
A.Uvod, 5. PSR 2. črtanje drugega stavka (da se PSR objavijo v Ur.l.). Zakon o Uradnem listu RS v 1. členu določa, da je Uradni list RS uradno glasilo, v katerem se objavljajo državni predpisi in drugi akti, kadar je z zakonom ali drugim predpisom tako določeno. 7. člen tega zakona določa vsebino objavljanja: ustava, zakoni..., splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, drugi akti, katerih objavo v uradnem listu določa zakon ali drug predpis. Upoštevajoč navedeno menimo, da ni pravne podlage za objavo PSR v Uradnem listu RS.
PSR nimajo narave predpisa. Upoštevajoč načelo delitve oblasti, PSR ne smejo razširjati, dopolnjevati ali spreminjati predpisov.
Zato predlagamo, da se z namenom seznanitve organizacij in drugih uporabnikov SRS, PSR na ustrezen način objavijo na spletnih straneh SIR.
2.26 1. za besedilom ''kadar '' se doda besedilo ''dobe'' redakcijska pripomba
2.26 2. za besedilom ''sredstvo'' se doda vejica in besedilo ''razen dobrega imena'' Uskladitev z določbo predhodnega stavka, ki določa, da se dobro ime z nedoločeno dobo koristnosti amortizira.
2.39 Pravice na nepremičninah in druge podobne pravice se v računovodskih razvidih pripoznajo in merijo kot opredmeteno osnovno sredstvo in se v bilanci stanja izkazujejo v postavki zemljišča (ali zgradbe?).
Obrazložitev: v Direktivi 2013/34 so v 12. členu, v točki 4, navedene pravice na nepremičninah kot opredmetena osnovna sredstva. Smiselno se nam zdi, da se torej tudi v poslovnih knjigah tretirajo enako. Zato bi mogoče te pravice bolj sodile v SRS 1 ?
Stališče MF, ki je usklajeno tudi z Ministrstvom za pravosodje, je, da je stavbna pravica opredmeteno sredstvo, kar izhaja iz pravne teorije Stvarnopravnega zakonika, Direktive 2013/34/EU, MSRP in Zakona o zemljiški knjigi, kar je podrobneje pojasnjeno v Pojasnilu MF , 421-212/2009/2, 7. 1. 2010
5.7 2. V drugem odstavku predlagamo, da se dolgoročne terjatve, ki so že zapadle in še niso poravnane in dolgoročne terjatve, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, tudi v poslovnih knjigah preknjižijo na kratkoročne terjatve in se ne prikažejo samo v bilanci stanja. Poslovne knjige, kjer se evidentirajo p pripravo računovodskih izkazov, torej bilance stanja. S tem, da bi bile te terjatve tudi evidentirane v poslovnih knjigah, bi zagotovili večjo primerljivost med podatki iz poslovnih knjig (bruto bilanca) in bilanco stanja, ter s tem večjo transparentnost. Na neusklajenost podatkov vedno opozarja tudi Računsko sodišče v svojih revizijah.
9.35 1. Predlagamo, da se dolgoročni dolgovi, ki so že zapadli v plačilo in še niso poravnani in dolgoročni dolgovi, ki bodo zapadli v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, tudi v poslovnih knjigah preknjižijo na kratkoročne dolgove in ne samo v bilanci stanja. Obrazložitev je identična kot pod točko 5.7, le da gre tu za dolgove.
9.4 predlagamo, da se definicija obveznosti do države iz naslova javnih dajatev uskladi z opredelitvijo v ZJF, ki pravi: ''obvezne dajatve so vsi davčni prihodki in nedavčni prihodki, ki so z zakoni in drugimi predpisi predpisani kot splošno obvezni (npr. takse, pristojbine in denarne kazni). '' Definicijo obveznih dajatev sicer vsebuje tudi ZFU, vendar menimo, da je bolj primerno, da bi se zaradi uporabe tudi za druge nadzornike definicija javnih dajatev uskladila z ZJF.

 

30 Splošno Predlagamo uskladitev s prvim odstavkom 73. člena ZGD-1. V skladu z prvim odstavkom 73. člena ZGD-1 način vodenja poslovnih knjig in sestavljanja računovodskih izkazov podjetnika, katerega podjetje ustreza merilom za majhne družbe, ureja poseben slovenski računovodski standard. Predlagani SRS 30 je oblikovan kot splošni standard za vse samostojne podjetnike posameznike, kar po našem mnenju ni v skladu z ZGD-1 in namenom posebnega računovodskega standarda za male podjetnike - čim enostavnejši standardi za male, predvsem glede razčlenjevanja bilance stanja in izkaza poslovnega izida, ki je prilagojeno malim podjetnikom in očiščeno postavk, ki se, upoštevaje status, pri samostojnih podjetnikih ne morejo pojaviti (npr. finančni prihodki in dogodki, doseženi v povezavi z družbami v skupini, davek od dobička, odloženi davki). Ob tem se zavedamo, da so izhajajoč iz samega statusa določene gospodarske kategorije za samostojnega podjetnika posameznika, ne glede na velikost, opredeljene drugače kot pri pravnih osebah ali pa so drugačne (npr. podjetnikov kapital, stvarno premoženje, preneseno iz gospodinjstva, podjetnikov dohodek), zato bi bilo vredno razmisliti o prilagoditvi predlaganega standarda na način, da bi ostal splošen za vse podjetnike, bi pa se izkaze za male podjetnike posebej vključilo v standard in s tem zadostilo tudi namenu zakona.
  30.3., 30.2

Zastavlja se vprašanje, kako se v bilanci stanja izkaže razlika med obveznostmi do virov sredstev in sredstvi. Po veljavnem standardu je bila za podjetnike predvidena posebna kategorija sredstev "terjatve do podjetnika", ki se je računsko ugotovila ob sestavi bilance stanja. Navedena postavka po predlogu standarda ni več predvidena. Ali to pomeni, da mora podjetnik vsa prelivanja sredstev v gospodinjstvo peljati skozi spremembe v kapitalu (tudi v primeru, ko so financirana s tujih virov), pri čemer pa se pojavlja vprašanje, kako se obravnava odlive v gospodinjstvo, ko kapitala ni. Podjetnik namreč lahko, upoštevaje status, prosto preliva denarna sredstva med podjetjem in gospodinjstvom, to pomeni, da lahko prelije tudi sredstva, financirana s tujimi viri.
Glede na navedeno prosimo za razlago ali pa ustrezen popravek standarda.

32.7 Energetski zakon (bivši 46. a člen in sedanji 120. člen) določa razmejevanje prihodkov iz naslova čezmejnih avkcij in presežkov omrežnin, kar je po pojasnilih MzIP v skladu z Uredbo 714/2009. Razumemo, da je tudi v skladu z veljavno določbo SRS 35.22 razmejevanje prihodkov dopustno, v kolikor gre za namenska sredstva. Tekom razprav v zvezi s konkretnimi primeri iz prakse je bilo v preteklih letih s strani pristojnega ministrstva (prej MG, sedaj MzIP) in Agencije za energijo večkrat pojasnjeno, da v navedenih primerih gre za namenska sredstva. Po informacijah takratnega MG so bila ta tolmačenja potrjena tudi s sodno prakso (Upravno sodišče in Vrhovno sodišče).
Po sprejemu 46. a člena v takrat veljavnem EZ je SIR (brez soglasja ministrov) izdal Pojasnilo 1 k SRS 35, ki ga revizorji razlagajo na način, da se prihodkov iz naslova čezmejnih avkcij in presežkov omrežnin ne sme razmejevati. Posledično družbe dobivajo mnenja revizorjev s pridržkom.
Glede na navedeno prosimo za razlago pomena določbe 32.7.
Razumemo, da je namenska sredstva mogoče razmejevati. Konkretno prosimo tudi za razlago, ali se presežki prihodkov iz čezmejnih avkcij v skladu z določbami Energetskega zakona štejejo kot namenska sredstva ali ne.

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Oddelek za nacionalne račune, Statistični urad RS

01/241 64 69

30.9.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
2 39

Dopolnitev – na koncu odstavka se doda stavek:
"Stavbna pravica se v bilanci stanja izkazuje v postavki zgradbe."

Besedilo odstavka 39 (izkazovanje pravic na nepremičninah v postavki zemljišča in zgradbe) brez predlaganega dodanega stavka dopušča možnost knjiženja stavbne pravice v postavki zemljišča. Ker gre pri navedeni pravici za pravico z omejeno dobo koristnosti za čas trajanja pravice, je prav, da se knjiži skupaj z zgradbami, ki imajo prav tako omejeno dobo koristnosti in se amortizirajo. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do mešanja zemljišč kot sredstev z neomejeno dobo koristnosti, ki se ne amortizirajo (pustimo ob strani kamnolome in odlagališča odpadkov), s sredstvi z omejeno dobo koristnosti. Tako združevanje dveh različnih vrst sredstev bi poslabšalo informacije o vrednosti zemljišč v bilancah, dejansko pa so povečane vrednosti sredstev zaradi ustanovljenih stavbnih pravic (in zmanjševanje vrednosti v času trajanja) vezane na zgradbe in ne na zemljišča, na katerih lahko te zgradbe stojijo.

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Zadružna zveza Slovenije

Petra Rihter

30.9.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
SRS 31 A. Uvod, tretji odstavek Tretji odstavek pod naslovom "A. Uvod" v SRS 31(2016) se dopolni tako, da se glasi:

"Z zadrugami po tem standardu so mišljene organizacije, ki so kot zadruge, zadružne zveze ali evropske zadruge (SCE) vpisane v sodni register".

Po sprejemu računovodskega standarda za zadruge je bila implementirana Uredba Sveta 1435/2003/ES o statutu evropske zadruge (členi 56.a do 56.ah Zakona o zadrugah, 10. točka iz prvega odstavka 3. člena Zakona o sodnem registru).
SRS 31 31.1, prvi odstavek Besedilo se dopolni tako, da se glasi:

"Izkaz stanja za zadruge se sestavlja v obliki bilance stanja, ki je razčlenjena glede na velikost zadruge (mikro, mala, srednja, velika) v skladu s SRS 20 – Oblike bilance stanja za zunanje poslovno poročanje, le da zadruge pri obveznostih do virov sredstev pod točko A. Kapital izkazujejo naslednje postavke:

A. Kapital

I. Zadružni kapital

1. Nerazdeljivi kapital

2. Deleži članov zadruge

a) Obvezni deleži članov zadruge

b) Prostovoljni deleži članov zadruge

II. Kapitalske rezerve

III. Rezerve iz dobička

1. Zakonske rezerve

2. Statutarne rezerve

3. Druge rezerve iz dobička

IV. Revalorizacijske rezerve

V. Rezerve nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti

VI. Preneseni čisti poslovni izid

VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta".

Sedanji SRS 34.1 (2008) posebej razčlenjuje vse sestavine kapitala zadruge. Osnutek SRS 31.1 (2016) ne navaja vseh postavk, kar pomeni, da se tudi za zadruge uporabljajo splošna pravila SRS 20, ta standard pa vključuje tudi postavke, ki za zadruge niso upoštevne (na primer "III.2 Rezerve za lastne delnice in poslovne deleže" in "III.3 Lastne delnice in lastni poslovni deleži"). Zaradi preglednosti in upoštevanja posebnosti kapitala zadrug je po našem mnenju bolje ohraniti sedanji način izkaza.
Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
SRS 31 31.8 Za besedilom "v skladu s SRS 23" se doda besedilo "in ob upoštevanju členitve kapitala iz SRS 31.1" Menimo, da je treba sklicevati na členitev kapitala v zadrugah sklicevati tudi pri določbi o izkazu gibanja kapitala zadruge.
SRS 31 31.9, točka a) Besedilo točke a) v SRS 31.9 se dopolni tako, da se glasi:

"a) Nerazdeljivi zadružni kapital je trajni poslovni sklad zadruge, ki je nastal kot nedeljivo čisto premoženje v zadrugah do uskladitve njihove organiziranosti z Zakonom o zadrugah (Ur. l. SFRJ, št. 3/1990) oziroma Zakonom o zadrugah (Ur. l. RS, št. 13/1992), čisto premoženje, ki ga je zadruga pridobila na podlagi določb Zakona o zadrugah o udeležbi zadrug pri lastninskem preoblikovanju določenih podjetij (57. – 64. člen ZZad) oziroma o vračanju nekdanjega zadružnega premoženja (65. do 68. člen ZZad), in čisto premoženje, ki ga je zadruga pridobila na podlagi akta o razdružitvi premoženja nekdanjih gozdno gospodarskih organizacij (točka b) iz 83. člena Zakona o gozdovih."

Predlagana je natančnejša opredelitev nedeljivega zadružnega kapitala v zadrugah s sklicevanjem na Zakon o zadrugah in Zakon o gozdovih, ob tem, da Zakon o zadrugah nalaga zadrugam, da premoženje iz četrtega odstavka 74. člena zadruge vodijo in izkazujejo ločeno od drugega svojega premoženja.
SRS 31 31.9, točka b) Besedilo točke b) v SRS 31.9 se dopolni tako, da se glasi:

"b) Deleži članov zadruge so del njenega kapitala in njihovo višino določijo člani v zadružnih pravilih skladno z Zakonom o zadrugah oziroma Uredbo 1435/2003/ES. Vpisani kapital SCE ne sme biti nižji od zneska, ki ga določajo pravila SCE, vendar ne nižji od 30.000 evrov. V zadrugi, ustanovljeni na podlagi Zakona o zadrugah, zadružna pravila, ki dopuščajo prenos deležev, lahko določijo najnižji znesek, pod katerega se kapital zadruge, ki ga sestavljajo članski deleži, ne sme zmanjšati zaradi izplačil članom oziroma njihovim pravnim naslednikom. V drugih zadrugah, ustanovljenih na podlagi Zakona o zadrugah, se lahko kapital spreminja, ne da bi bil določen spodnji znesek, pod katerega se ne sme znižati."

Določbe o deležih članov zadruge so dopolnjene glede na nove določbe, ki jih je za evropske zadruge uvedla Uredba 1435/2003/ES in za domače zadruge uveljavila tretja novela Zakona o zadrugah.
Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
SRS 31 31.9, točka c) Besedilo točke c) v SRS 31.9 se dopolni tako, da se glasi:

"c) Prostovoljni skladi so skladi, ki jih zadruga oblikuje na podlagi zadružnih pravil (statutarne rezerve) ali na podlagi sklepa občnega zbora (druge rezerve iz dobička)."

Alternativno bi lahko prostovoljne sklade poimenovali kot "druge rezerve iz dobička" in bi se točka c glasila:

"c) Prostovoljni skladi so skladi, ki jih zadruga oblikuje na podlagi zadružnih pravil ali na podlagi sklepa občnega zbora (druge rezerve iz dobička)."

Predlagamo, da se poleg obveznih rezerv po zakonu (zakonske rezerve) prostovoljni skladi opredelijo kot "statutarne rezerve" kolikor so oblikovani na podlagi zadružnih pravil in "druge rezerve iz dobička", kolikor so oblikovani na podlagi sklepa občnega zbora, kar izhaja iz prvega odstavka 44. člena Zakona o zadrugah in 67. člena Uredbe 1435/2003/ES, ki v slovenskem besedilu govori o zakonitih in obveznih rezervnih skladih, kar pa ni ustrezen prevod, ker so mišljene rezerve, oblikovane v skladu z zadružnimi pravili ("statutory reserve fund", "fonds de réserves légales ou statutaires", "satzungmässige Rücklagen").
SRS 31 31.11 Besedilo se dopolni tako, da se glasi:

"Kapital zadruge sestavljajo nerazdeljivi zadružni kapital, deleži članov zadruge, zakonske, statutarne in druge rezerve iz dobička, čisti dobiček ali prenesena izguba iz prejšnjih let, revalorizacijske rezerve, rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, nerazporejeni čisti dobiček ali neporavnana čista izguba v poslovnem letu."

Enako kot k prejšnji točki.
SRS 31 31.12 Besedilo se dopolni tako, da se glasi:

"Zadruga oblikuje rezerve pri uporabi čistega dobička v skladu z zadružnimi pravili in to najmanj v velikosti, predpisani z Zakonom o zadrugah oziroma Uredbo 1435/2003/ES."

Besedilo je dopolnjeno tako, da se pri uporabi dobička za rezerve upošteva ne le Zakon o zadrugah, temveč tudi Uredba 1435/2003/ES, ki drugače kot Zakon o zadrugah ureja najnižji delež uporabe dobička za rezerve.
Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
SRS 31 31.13 Besedilo se dopolni tako, da se glasi:

"Zadruga lahko nameni preostanek čistega dobička po oblikovanju obveznih rezerv za statutarne in druge rezerve iz dobička, ki jih lahko oblikuje iz dela čistega dobička, in za udeležbo svojih članov v čistem dobičku. Del čistega dobička se deli med člane sorazmerno z njihovim poslovanjem z zadrugo (zadružni ristorno) ali/in v skladu z drugimi merili, ki jih določajo zadružna pravila. Podrobnejša merila za udeležbo članov v preostanku čistega dobička določi zadruga z zadružnimi pravili."

Besedilo je dopolnjeno tako, da upošteva ureditev uporabe dobička v ZZad in Uredbi 1435/2003/ES.
SRS 31 31.14 Besedilo se dopolni tako, da se glasi:>

"Zadruga poravnava izgubo iz zakonskih rezerv oziroma iz nerazporejenega čistega dobička iz prejšnjih let. Če zakonske rezerve in morebitni nerazporejeni čisti dobiček iz prejšnjih let ne zadoščajo za poravnavo čiste izgube iz prejšnjih let, poravna preostanek iz statutarnih rezerv in drugih rezerv iz dobička. Če izguba še vedno ni poravnana, jo poravna iz nerazdeljivega zadružnega kapitala ter iz obveznih in prostovoljnih deležev članov zadruge, in sicer v sorazmerju z velikostjo nerazdeljivega zadružnega kapitala in deležev članov."

Upoštevana je terminologija kot pri prejšnjih točkah.
SRS 31 31.16 Besedilo te točke se črta. Zadruge so v preteklosti prešle na ločeno vodenje terjatev in obveznosti, ker po načelu kontokorenta zadruga in člani nimajo preglednega stanja, koliko znašajo terjatve in koliko obveznosti.

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

barbara.trunkelj@kgzs.si
041 366 516

30.9.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev

SRS 1

 

SRS 1 naj se uskladi z napovedanimi spremembami MRS 41 v letu 2016.

Trajni nasadi (rastlina) v bodoče ne bodo več biološka sredstva. Več o tem.

SRS 29  

V IKS 10 je napovedana vključitev dodane vrednosti med kazalnike SRS 29 (več o tem lgej članek Računovdski kazalniki in njihvoa izrazna moč). Na spletni strani aktualno pa SRS 29 ne najdemo.
Formula in definicija v IKS 10 ni skladna s formulo za izračun dodane vrednosti, ki jo predpisuje AJPES in ki je hkrati tudi kazalnik v I-Bonu.

Zelo smiselno je v SRS 29 dodati kazalnik dodane vrednosti po definiciji in formuli AJPES-a. V kolikor bo dodan nek nov hibrid dodane vrednosti, bo razumevanje kazalnika dodane vrednosti na področju vrednotenja EU podprtih projektov velika metodološka zmeda.

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

>Maja Kolenc – Forensica, Maja Kolenc s.p. info@forensica.si

30. 9. 2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
SRS 11 37 ali Pojasnila Organizacija mora pripoznavalna sodila za prihodke uporabljati pri vsaki vrsti prodajnega posla posebej na način, da vsak posel odseva bistvo. Organizacija mora oceniti, kolikšen del zaračunane cene se nanaša na del posla, v zvezi s katerim so že nastali stroški oziroma odhodki.

Organizacija, ki prevzete zaloge zaračuna, te nimajo nabavne vrednosti. Prihodke za te zaloge odloži (razmeji) v delu, ki se ne nanaša na stroške samega prevzema zalog (prevoz, demontaža in podobno). Stroški proizvodnje in predelave prevzetih zalog, povečujejo nabavno vrednost zalog. Organizacija odložene prihodke prenese med prihodke, ko več ne obstajajo razlogi za pripoznavanje zalog.

Organizacija mora voditi evidenco zalog brez nabavne vrednosti, v zvezi s katerimi je razmejila prihodke.

Obravnava zalog brez nabavne vrednosti v SRS je pomembna, ker izračun davčne osnove temelji na pripoznavanju prihodkov in stroškov po SRS. Do pojasnila iz SIR*IUS (PR-RAČ9-4/15) nimajo vsi dostopa.
SRS 39 "začetne bilance stanja" se nadomesti z "otvoritvene bilance stanja". "začetne bilance" se nadomesti z "otvoritvene bilance". Uskladitev terminov po ZFPPIPP v Uvodu in v nadaljevanju standarda št. 39.
SRS 39 "stečajni senat" se nadomesti s "pristojno sodišče" Uskladitev z ZFPPIPP celotnem standardu 39. Za odločanje v stečajnem postopku po ZPPSL, ki je prenehal veljati leta 2008, je bil pristojen "stečajni senat", po ZFPPIPP, ki je sedaj v veljavi, je za odločanje pristojno okrožno sodišče, na območju katerega ima insolventni dolžnih svoj sedež (oddelek 3.2 ZFPPIPP) "pristojno sodišče".
39 4 Doda se: "Neopredmetena sredstva, obremenjena s stranskimi pravicami, se izkažejo posebej" Vsa sredstva organizacije, ki so obremenjena s stranskimi pravicami, so predmet posebne stečajne mase, zato je vsa sredstva, ne le opredmetena osnovna sredstva, smiselno izkazovati posebej.
39 7 Doda se: "Finančne naložbe, obremenjene s stranskimi pravicami, se izkažejo posebej" Vsa sredstva organizacije, ki so obremenjena s stranskimi pravicami, so predmet posebne stečajne mase, zato je vsa sredstva, ne le opredmetena osnovna sredstva, smiselno izkazovati posebej.
39 9 Doda se: "Zaloge, obremenjene s stranskimi pravicami, se izkažejo posebej" Vsa sredstva organizacije, ki so obremenjena s stranskimi pravicami, so predmet posebne stečajne mase, zato je vsa sredstva, ne le opredmetena osnovna sredstva, smiselno izkazovati posebej.
39 13 drugi odstavek Doda se: "Terjatve in obveznosti, ki po zakonu, ki ureja insolvenčne postopke, veljajo za pobotane na dan začetka postopka, se v otvoritveni bilanci ne izkažejo". Skladno s prvim odstavkom 261. člena ZFPPIPP: " Če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, če ni v 263. členu tega zakona drugače določeno. " Torej že na dan začetka stečajnega postopka veljata za pobotani in se zato v otvoritveni bilanci ne izkazujeta.
39 14 Doda se tretji odstavek:

"Denarna sredstva, ki se po pravilih zakona, ki ureja insolvenčne postopke, v razdelitveni masi rezervirajo za poplačilo terjatev upnikov, se izkažejo posebej."

Skladno z 362. členom in 371. členom ZFPPIPP se ob prvi razdelitvi (splošne in posebne stečajne mase) rezervirajo sredstva za plačilo terjatev, ki so bodisi prerekana in še niso prenehala, bodisi so povezane s pogojem, ki se do izdelave načrta prve razdelitve ni uresničil.
39 18 Spremeni se tako, da se glasi: "Ločeno se izkažejo obveznosti do upnikov prednostnih, navadnih, podrednih terjatev, ločitvenih in izločitvenih upnikov in terjatev z ločitveno pravico ter obveznosti do upnikov, pobotane v času postopka. Prijavljene terjatve upnikov, ki so prerekane in obveznosti, ki se plačajo po pravilih stroškov postopka, se izkažejo posebej.

Obveznosti, povezane z odložnim pogojem, se v otvoritveni bilanci izkažejo v zunajbilančnih razvidih, na konte obveznosti se prenesejo takrat, ko se pogoj uresniči.

Obveznosti, povezane z razveznim pogojem, se izkažejo v otvoritveni bilanci. Pripoznanje obveznosti se odpravi, ko se pogoj uresniči."

Predlagana sprememba je skladna z ZFPPIPP:

Odstavek predloga: predlog se nanaša na uskladitev terminov z zakonodajo (21. čl. ZFPPIPP). Izločitvena pravica, je le pravica in ni obveznost, ki bi jo moral stečajni upravitelj oceniti. Upniki načeloma prijavijo izločitveno pravico na stvari, ki pa ni ovrednotena. Stvar se upniku izroči in se praviloma tudi s strani stečajnega upravitelja ne ovrednoti (oceni), ker ni predmet stečajne mase, namenjene unovčenju. Obveznosti, ki se plačajo po pravilih stroškov stečajnega postopka so npr.: stroški, nastali v predhodnem postopku prisilne poravnave in stroški po 355 čl. ZFPPIPP.

Odstavek spremembe: 259. člen ZFPPIPP: gre za obveznosti, ki še niso nastale, vendar pa po uresničitvi določenih pogojev lahko nastanejo. Upniki pa jih morajo prijaviti v stečajni postopek.

Odstavek spremembe: 260. člen ZFPPIPP: gre za obveznosti, ki so nastale, vendar ob uresničitvi določenega pogoja lahko prenehajo. Če se pogoj do izdelave končnega načrta razdelitve stečajne mase ne uresniči, velja obveznost kot nepogojna.

39 19 Drugi stavek se spremeni tako: "Obveznosti, ki do sestavitve začetne otvoritvene bilance še niso usklajene s prijavljenimi terjatvami upnikov ter obveznosti, ki jih po zakonu, ki ureja insolvenčne postopke, ni potrebno prijaviti, se izkažejo v vrednostih, ki jih oceni stečajni upravitelj." Skladno z ZFPPIPP mora stečajni upravitelj izračunati obresti od začetka prisilne poravnave do začetka stečajnega postopka ter 6. odst. 296. čl. ZFPPIPP.
39 29 Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: "Kadar se med postopkom proizvajanje nadaljuje oziroma se izvede prisilna poravnava v stečaju, lahko stečajni senat pristojno sodišče..." Prisilna poravnava znotraj stečajnega postopka ni možna. Stečajni senat je odločal v stečajnem postopku po ZPPSL, po ZFPPIPP se odloča pristojno sodišče.
39 31 Črta se:

"91 – Obveznosti do izločitvenih upnikov"

Predmet izločitvene pravice so sredstva, ki niso last stečajnega dolžnika, temveč ga ima ta le v posesti in ga mora izročiti upniku, ki prijavi izločitveno pravico. Izločitvena pravica je pravica lastnika stvari, da zahteva, da se mu ta izroči. Sredstvo, ki je predmet izločitvene pravice, se načeloma ne ovrednoti (oceni), zato tudi ni razloga, da bi se ocenila obveznost. Če ostane kakšna obveznost po izročitvi tega sredstva, je ta navadna (lahko pa jo ima upnik zavarovano še z ločitveno pravico).

Sredstva, ki so predmet izločitvene pravice tudi po ZFPPIPP niso predmet stečajne mase, ki se unovči v stečajnem postopku.

39 31 Spremeni se:

"09 – Izguba v začetni bilanci,

75 – Čisti odhodki za udenarjenje stečajnega ali likvidacijskega premoženja in drugi odhodki,

78 – Čisti prihodki od udenarjenja stečajnega ali likvidacijskega premoženja in drugi prihodki,

80 – Dobiček ali izguba, ugotovljen(a) v času postopka,

81 – Prenos dobička ali izgube, ugotovljene(ga) v času postopka,

90 – Obveznosti do lastnikov,

91 – Obveznosti do izločitvenih upnikov prednostnih terjatev,

92 – Obveznosti do ločitvenih upnikov z ločitveno pravico,

93 – Obveznosti do zaposlenih, ki se poravnajo kot stroški postopka,

94 – Obveznosti za prerekane terjatve,

95 – Obveznosti do upnikov navadnih terjatev, upnikov – in

96 – Obveznosti do upnikov pogojnih terjatev,

97 – Obveznosti do upnikov podrednih terjatev,

98 96 – Obveznosti za stroške postopka."

Skupine kontov se uskladijo s predlogom SRS 39.18.

Kot že opisano zgoraj, izločitvena pravica po vsebini ne sodi v bilančne postavke.

"ločitveni upniki" so v bistvu upniki, ki imajo navadne ali prednostne terjatve zavarovane z ločitveno pravico na določenih sredstvih, ki so predmet posebne stečajne mase. Preostali del zavarovanih terjatev, ki niso plačane iz posebne stečajne mase, postane navadna ali prednostna terjatev.

Obveznosti do upnikov pogojnih terjatev se doda za terjatve, ki so priznane pod razveznim pogojem, ker te terjatve prenehajo le, če bo pogoj uresničen, do izdelave končnega načrta razdelitve stečajne mase, sicer ostanejo priznane.

Obveznosti upnikov podrednih terjatev se poplačajo kot zadnje v vrstnem redu, zato jih je potrebno izkazovati posebej.

39 33, druga alineja Besedilo se spremeni tako: "...ta izid neposredno poveča ali zmanjša v začetni otvoritveni bilanci izkazanoe izgubo, po pokritju izgube pa neposredno poveča ali zmanjša obveznosti do lastnikov. Skladno z 373. členom ZFPPIPP se lahko med družbenike (lastnike) deli premoženje, šele po poplačilu vseh nezavarovanih terjatev upnikov. Torej tudi izid iz poslovanja, če je ta pozitiven, se nameni prvotno za poplačilo upnikov, kar zmanjšuje začetno izgubo, šele po poplačilu upnikov, se lahko pripozna obveznost do lastnikov. Redko pa se zgodi, da se v otvoritveni bilanci izkaže obveznosti do lastnikov, v večini primerov je v otvoritveni bilanci izkazana izguba.
39 35 Sredstva, točka I. Neopredmetena sredstva, se doda:

"3. Neopredmetena sredstva, obremenjena s stranskimi pravicami",

Sredstva, točka II. Opredmetena osnovna sredstva, se doda:

"10. Opredmetena osnovna sredstva, obremenjena s stranskimi pravicami",

Sredstva, točka III. Zaloge, se doda:

"5. Zaloge, obremenjene s stranskimi pravicami",

Sredstva, točka VIII. Denarna sredstva, se doda:

"3. Rezervirana sredstva iz razdelitvene mase"

Obveznosti do virov sredstev – predlog sprememb:

"A. Obveznosti do lastnikov

B. Obveznosti do izločitvenih upnikov prednostnih terjatev

C. Obveznosti do ločitvenih upnikov z ločitveno pravico

Č. Obveznosti do zaposlenih, ki se poravnavajo kot stroški postopka

D. Obveznosti za prerekane terjatve

E. Obveznosti do navadnih upnikov navadnih terjatev

F. Obveznosti do upnikov pogojnih terjatev,

G. Obveznosti do upnikov podrednih terjatev

H. F. Obveznosti, pobotane v času postopka"

V nadaljevanju se postavke preštevilčijo.

Smiselno bi bilo tudi poenotiti številčenje aktivnih in pasivnih postavk. Aktivne postavke se sedaj številčijo z rimskimi števili, pasivne pa s črkami.

Skladno s predlogi spremembe SRS 39, predlagamo tudi spremembe bilance stanja.
39 36 Predlog sprememb postavk:

"+± N. Čisti prihodki/odhodki od udenarjenja terjatev iz začetne otvoritvene bilance

+± O. Čisti prihodki/odhodki od udenarjenja finančnih naložb iz začetne otvoritvene bilance

+± P. Čisti prihodki/odhodki od udenarjenja zalog iz začetne otvoritvene bilance

+± R. Čisti prihodki/odhodki od udenarjenja neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev iz začetne otvoritvene bilance

+± S. Drugi čisti prihodki/odhodki od udenarjenja sredstev iz začetne otvoritvene bilance

– Š. Stroški postopka

1. Stroški nagrad stečajnemu upravitelju

2. Drugi stroški postopka"

"= V. Čisti dobiček ali čista izguba poslovni izid, nastal(a) v času postopka"

Pri udenarjenju sredstev iz otvoritvene bilance prihaja tudi do čistih odhodkov. Smiselno bi bilo uporabiti "čisti izid od udenarjenja..."
39 37 Prve alineje pod Č, D in E niso poravnane z ostalimi enakovrednimi postavkami. Tiskarske napake.
39 37 Spremeni se besedilo:

"E. Razpoložljiva denarna sredstva za poplačilo upnikov (C – Č – D)

– izdatki za izplačila obveznosti iz otvoritvene bilance, ki se poravnajo kot stroški postopka

– Izdatki za izplačila izločitvenim upnikom

– Izdatki za izplačila ločitvenim upnikom z ločitveno pravico

– Izdatki za izplačila izločitvenim upnikom prednostnih terjatev

– Izdatki za izplačila zaposlenim, ki se poravnajo kot stroški postopka

– Izdatki za izplačila navadnim upnikom navadnih terjatev

– Izdatki za izplačila upnikom podrednih terjatev

F. Denarna sredstva za izplačila lastnikom Končno stanje denarnih sredstev"

Upnike z izločitveno pravico se ne izplača, le tem se stari, na katerih imajo izločitveno pravico, izroči. Te stvari niso predmet stečajne mase.

Stanje denarnih sredstev, ugotovljeno v kvartalnem poročanju, ni namenjeno izplačilu lastnikom. Gre le za unovčeno stečajno maso, ki se po pravilih ZFPPIPP deli med upnike. Le ob zaključku stečajnega postopka in poplačilu vseh nezavarovanih terjatev upnikov, predstavlja končno stanje denarnih sredstev, denarna sredstva za izplačila lastnikom. Zato je sedanji naziv končnega stanja denarnih sredstev v izkazu denarnih sredstev, zavajajoč.

39 41, točka a) Besedilo se spremeni tako, da se glasi:

"Ocenjena tržna vrednost ob predpostavki prisilne prodaje sredstev je ocenjena vrednost sredstev, ki jo ugotavlja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti sredstev, ki so predmet ocene, ali stečajni upravitelj, odvisno od pravil, ki urejajo insolvenčne postopke."

V ZFPPIPP je jasno navedeno v katerih primerih lahko stečajni upravitelj oceni sredstva in v katerih primerih mora najeti ocenjevalca vrednosti. Zato je napačna navedba, da stečajni upravitelj "lahko" pooblasti pooblaščenega ocenjevalca. Skladno z ZFPPIPP ga v določenih primerih "mora" pooblastiti. Da bi oceno tržne vrednosti ob predpostavki prisilne prodaje opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev lahko naredil pooblaščeni revizor, ni mogoče zaslediti nikjer.
39 43 V prvem stavku se črta: "...in dolgov....", "...in obveznosti do njihovih virov..."

V drugem stavku se za "...od tržne vrednosti sredstev..." doda vejica in se črta "in" ter se za "....udenarjenja likvidiranih sredstev..." črta besedilo "ali obveznosti do njihovih virov"

Skladno s SRS 39 se le neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva vrednotijo po čisti tržni vrednosti ob predpostavki prisilne prodaje. Za vrednotenje dolgov ni predvidena ocena tržne vrednosti ob predpostavki prisilne prodaje.

V stečajnem postopku se udenarjajo le sredstva in ne obveznosti do virov sredstev.

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Špela Bambič

sbambic@siol.net

30.09.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
Uvod Poglavje B.7.

Izraza "odložena terjatev za davek" in "odložena obveznost za davek" spremeniti v "terjatve za odloženi davek" in "obveznosti za odloženi davek" v Uvodu in v drugih SRS in PSR

Bolj primerna sta izraza "terjatve za odloženi davek" in "obveznosti za odloženi davek", saj je davek tisti, ki je odložen (tudi v izkazu poslovnega izida v členih 21.6.18. in 21.7.16. piše "Odloženi davki", kar je pravilen prevod angleškega izraza "Deferred tax"), medtem ko terjatve in obveznosti za ta davek niso odložene, ampak le dolgoročne, zato so zajete med dolgoročnimi sredstvi in dolgoročnimi obveznostmi v bilanci stanja. Ker se nanašajo na odložene davke, bi se morale imenovati "terjatve za odloženi davek" in "obveznosti za odloženi davek", enako kot v enotnem kontnem okviru in priporočenem enotnem kontnem načrtu. Angleški izraz "deferred tax assets" se pravilno prevede kot "terjatve za odloženi davek", angleški izraz "deferred tax liabilities" pa se pravilno prevede kot "obveznosti za odloženi davek".

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Izobraževalna hiša Cilj, d.o.o.

silva@ihc.si
040 350 372

30.09.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
B. okvir Točka 7

Mikro družbe in organizacije, ki niso družbe in niso podvržene obvezni reviziji lahko sklenejo, da odloženih terjatev in odloženih obveznosti za davek ne bodo obračunavale.

Edino merilo za pripoznavanje naj bo bistvenost.

B. okvir Točka 11

Prehodne določbe Organizacija na dan prehoda na SRS (2016), to je po stanju na dan 1. januarja 2016 oziroma

na prvi dan poslovnega leta, ki se začne po tem datumu, prerazporedi postavke sredstev in obveznosti do njihovih virov, in v kolikor o določajo posamezni SRS, spremeni računovodsko usmeritev, v skladu s SRS 2016.
Naj se zapiše bolj natančno – tudi glede pojasnil v prvih računovodskih izkazih.
vsi     Členi, ki so v SRS vključeni v poglavje Č. Pojasnila dopolnjujejo člene poglavja B. Standard. Ali ne bi bilo enostavneje združiti obe poglavji. Šele, ko uporabnik prebere vsa Pojasnila, ki pa po svoji vsebini to vedno niso, lahko pravilno uporablja poglavje Standard. To sicer zelo posega v ustroj posameznega SRS.
1

6

Deleži v skupni dejavnosti obvladovanih opredmetenih osnovnih sredstvih se obravnavajo posebej ter se izkazujejo in razvrščajo glede na vrsto skupaj obvladovanih sredstev.

Besedna zveza 'se obravnavajo posebej' se pojavlja tudi v drugih standardih in ni povsem jasno kaj se želi z njo povedati.
1 17

Za opredmeteno osnovno sredstvo se v knjigovodskih razvidih izkazuje posebej nabavna oziroma revalorizirana nabavna vrednost, posebej amortizacijski popravek vrednosti in posebej nabrana izguba zaradi oslabitve, v bilanci stanja pa zgolj knjigovodska vrednost, ki je znesek, s katerim se sredstvo izkaže po odštetju vseh nabranih amortizacijskih popravkov vrednosti

in nabranih izgub zaradi oslabitve.
V skladu z 2. točko 2. odstavka 69. člena ZGD-1 je treba razkriti knjigovodsko vrednost v bilanci stanja, ki bi bila pripoznana, če opredmetena osnovna sredstva ne bi bila revalorizirana. Tudi ob odpravi oslabitve je potrebno razpolagati z izvirno nabavno vrednostjo. Zato bi bilo morda tekst v SRS 1.35 potrebno nekoliko prilagoditi. Končna predstavitev v bilanci stanja je res takšna kot je zapisano v tem členu, vendar pa je v razvidih potrebno spremljati vse vrednosti. Eanka pripomba tudi za tekst v 3.26. Tudi pri finančnih naložbah je potrebno razpolagati z izvirno nabavno vrednostjo. Zato je msiselno pripoznati izgube na popravljalnih kontih.
1 21 Stroški amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev, pridobljenih z državnimi podporami ali z donacijami, se obračunavajo posebej; iz odloženih prihodkov se vnašajo med poslovne prihodke posameznega poslovnega leta zneski, ki ustrezajo tako obračunanim stroškom amortizacije.

Tudi tukaj ni jasno kaj je s tem mišljeno. Saj se od vsakega sredstva obračunava amortizacij posebej.

Enako tudi v 1.28
1 36 Če se kako opredmeteno osnovno sredstvo revalorizira, se mora revalorizirati celotna skupina opredmetenih osnovnih sredstev, v katero spada. Potrebna je opredelitev skupine opredmetenih osnovnih sredstev. Primer nepremičnin trgovskega podjetja: vse zgradbe ali zgolj zgradbe namenjene prodaji (trgovine). 
1 39

Revalorizacijska rezerva se odpravi v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje revaloriziranega opredmetenega sredstva odpravljeno. Noben del revalorizacijske rezerve se ne sme razdeliti niti neposredno niti posredno, razen če pomeni dejansko ustvarjen dobiček; to je razlika med

čisto prodajno vrednostjo od odtujitve opredmetenega osnovnega sredstva in knjigovodsko vrednostjo opredmetenega osnovnega sredstva.
Ali je namerno ukinjen postopni prenos revalorizacijske rezerve v preneseni poslovni izid?
1 43 Za posamezne kategorije opredmetenih osnovnih sredstev so potrebna razkritja a) podlag za merjenje, uporabljenih pri ugotavljanju revalorizirane nabavne vrednosti; b) nabavne vrednosti oziroma revalorizirane nabavne vrednosti, nabranega amortizacijskega popravka vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve na začetku in koncuobračunskega obdobja ter c) sprememb knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja (zaradi pridobitev, prekvalifikacij, odtujitev, amortizacije, prevrednotenja). Tukaj se uporablja pojem 'kategorija'. Kaj je to v odnosu na 'skupino'. Glejte 1.36 in 1.44
1 58

 Ne glede na določbe SRS 1.31. se biološko sredstvo, ki je opredmeteno osnovno sredstvo in se v skladu s SRS 1.1. uporablja v kmetijski dejavnosti, meri po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, kadar je na dan začetnega pripoznanja pošteno vrednost takega

biološkega sredstva mogoče zanesljivo izmeriti.
V okviru zbirke MSRP bo del bioloških sredstev, večletni nasadi, od 1.1.2016 obravnavan v okviru MRS 16 – Osnovna sredstva. Torej se bodo lahko merila po nabavni vrednosti ali po revalorizirani vrednosti. 12. odstavek 69. člen ZGD-1 prepušča merjenje bioloških sredstev SRS. Torej je možna enaka rešitev kot v MRS 41 kjer ja poenostavitevis
1 64 Nepremičnine, ki se gradijo ali razvijajo za prihodnjo uporabo kot naložbene nepremičnine, se do takrat obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi

V zbirki MSRP je bila takšna ureditev že spremenjena. Predlagam, da se tudi naložbene nepremičnine v gradnji obravnavajo v okviru SRS 6.

4 10 Če se pri stvari v zalogi ugotovijo kakovostne spremembe v duhu SRS 5.6, se prikažejo tudi v knjigovodskih razvidih. Sklic je bi moral biti na SRS 4.6.
4 13 ... V vrednost zalog je mogoče všteti stroške izposojanja, s katerimi se financirajo zaloge, ko gre za dolgotrajne proizvajalne procese, vendar pa zaradi tega vrednost zaloge ne sme presegati čiste iztržljive vrednosti.

Besedna zveza 'je mogoče' dopušča možnost izbire.

V SRS 1.10 je jasno zapisano: Nabavno vrednost sestavljajo tudi stroški izposojanja...

4 17 Če se uporabljajo stalne (ocenjene, standardne) cene, se obračunavajo odmiki posebej po skupinah sorodnih stvari v zalogi oziroma posebej po posameznih projektih....

In nato še v 4.29 :Stalna (ocenjena, standardna) cena je načrtovana (planska) nabavna cena ali pa načrtovani stroški v duhu SRS 4.12.

Predlagam uporabo enega samega izraza in to je stalna cena. Takšna je tudi uporaba v SRS 12 – Stroški materiala in storitev.

6 22.(f)

Finančni najem je najem, pri katerem se pomembna tveganja in pomembne koristi, povezani z lastništvom nad najetim opredmetenim osnovnim sredstvom, prenesejo na najemnika.......

Enako tudi 6.22.(g) pojasnjuje poslovni najem. Torej ohranjamo ponavljanje definicij. Tudi v takih primerih je bolje, da se pojasnila na SRS kjer je bil pojem že uporabljen kot pa ponovno navajanje.
7 17.(b) Denarna (monetarna) postavka je širši pojem od denarnih sredstev v duhu tega standarda, saj obsega tudi terjatve in dolgove v denarju, vsa druga sredstva in obveznosti do virov sredstev paso nedenarne (nemonetarne) postavke. Naj se uporablja en sam pojem.
8 5 Kapitalske rezerve sestavljajo zneski...... Standard našteva vse vsrte kapitalskih rezerv iz ZGD-1. V naštevanje vključiti tudi rezerve nastale na podlagi odpisa obveznosti v prisilni poravnavi – zakaj so te v svojem odstavku? Vprašanje, če je potrebno ponovno naštevanje, saj vse to naredi že ZGD-1.
8 5 Kapitalske rezerve sestavljajo pri organizaciji prevzemniku v poslovni kombinaciji pod skupnim upravljanjem tudi zneski iz obračunana poslovne kombinacije po metodi knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti prevzetega podjema. V katero vrsto rezerv, ki jih našteva ZGD-1 so vključeni ti zneski?
8

14

Preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let se pripozna, ko je sprejet sklep o razdelitvi dobička posameznega poslovnega leta ter so iz njega izločeni zneski za poravnavo preteklih izgub,zneski za rezerve in deleži lastnikov kapitala. Prenesena čista izguba iz prejšnjih let se pripozna, koje z rezervami in po sklepu o njeni poravnavi z nabranimi drugimi sestavinami kapitala, predvsem zdobičkom prejšnjih poslovnih let, ni mogoče v celoti poravnati. Sprejema se sklep o razdelitvi bilančnega dobička. Tekst popraviti.
9 18

Dolgovi, izraženi v tuji valuti, se na dan bilance stanja preračunajo v domačo valuto.

Povečanje dolgov zaradi spremembe valutnega tečaja povečuje finančne odhodke, zmanjšanje kratkoročnih dolgov pa finančne prihodkov.
Ostraniti besedo kratkoročnih
9 29

Z obveznostmi na podlagi posojil v obliki obveznic so mišljene obveznosti z določenimi vračilnimi roki ali roki za vračilo glavnice neizrabljenega posojila ob

nespremenljivi obrestni meri za še ne odplačano posojilo. Privlačnost takšnega načina najemanja posojil je pogosto posledica davčnih olajšav, ki so ugodnejše kot pri dividendah.
Teskt označen z rdečo je nepotreben v SRS. Enako celotni 9.30 in morda del 9.31.
10 1

Organizacije, ki so mikro družbe in organizacije, ki niso družbe in niso podvržene obvezni reviziji, lahko sklenejo, da ne bodo obračunavale rezervacij za jubilejne nagrade in za odpravnine ob upokojitvi.

Pripoznavanje obveznosti naj se ne veže na velikost organizacij. Edino merilo je pomembnost.
10 22 Aktuarski dobički in izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi se ne pripoznavajo v poslovnem izidu, ampak neposredno v kapitalu v okviru rezerv, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti. Te rezerve pa niso naštete med rezervami v SRS 8.8
10 34 Rezervacije se oblikujejo tudi za dolgoročna zaslužke, kot so jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi. Ti dolgoročni zaslužki imajo naravo vnaprej določenih pravic. Zakaj torej različno obravnavamo ti dve pravici in zapletamo družbe v ločeno knjiženje aktuarskih dobičkov. Še posebej v kontekstu davčne zakonodaje (ZDDPO-2). Glejte različno rešitev v v SRS 10.35 in SRS 10.36. Podjetja ne spremljajo rezervacij in deleža aktuarskih dobičkov po posameznikih. To je dodatna obremenitev za vodenje evidenc. Zneski pa praviloma niso bistveni.
13 1 Stroški dela so vse oblike zaslužkov, ki jih daje organizacija zaposlenim v zameno za njihovo službovanje in jih obravnava kot svoje stroške dela ali kot deleže v dobičku pred predstavitvijo dobička v izkazu poslovnega izida. Z zaslužki so lahko povezane tudi določenedajatve, ki povečujejo stroške organizacije ali deleže zaposlenih v dobičku. Kot zaslužki se obravnavajo tudi vsa plačila poslovodstvu, ne glede na pravno obliko pogodbenega razmerja. V tem členu je uporabljeno načelo vsebine pred obliko. Torej bo ta del stroškov v izakzu poslovnega izida med stroški dela. Kaj pa številni 'zaposleni', ki so stalno v organizacijah – študentje, stalni pogodbeniki – bodisi s statusom s.p ali na podlagi podjetmne pogodbe, delavci najeti preko agencij. Slednji so zajeti v SRS 13.18 in bo te stroške potrebno le razkriti. Ta člen bi bilo potrebno dopolniti in zahtevati razkritje vseh stroškov dela, ki so bili izplačani zaposlenim in 'zaposlenim'.
14 7 Prevrednotovalni finančni odhodki se pojavijo tudi pri padcu poštene vrednosti naložbenih nepremičnin, ki se merijo po modelu poštene vrednosti. Amortizacija in oslabitev pri modelu nabavne vrednosti sta vključeni v poslovni del izkaza poslovnega izida.

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Zveza RFR Andreja.bajukm@gmail.com

1. 10. 2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
SRS 10 10.3

Dodati:

"... stroškov ali odhodkov ali drugega vseobsegajočega donosa ozrima ustrezne postavke revalorizacijskih rezerv v kolikor organizacija ne sestavlja izkaza drugega vseobsegajočega donosa."
Rezervacije za aktuarske dobičke/izgube zaradi odpravnin od upokojitvi se ne izkazujejo kot stroški oziroma odhodki obdobja, ampak kot postavka drugega vseobsegajočega donosa (če je organizacija zavezana k sestavitvi) oziroma kot postavka rezerv – primerjaj SRS 10.22.
SRS 10 10.22

Se spremeni in doda:
"..se ne pripoznavajo v poslovnem izidu, ampak v izkazu drugega vseobsegajočega donosa (za organizacije, ki so ga dolžne sestavljati) oziroma ampak neposredno..."
In se doda:

"učinkov iz ponovnega merjenja aktuarskih dobičkov in izgub, pripoznanih preko izkaza drugega vseobsegajočega donosa (oziroma kapitalskih rezerv) organizacija ne sme nikoli pripoznati v izkazu poslovnega izida."

Organizacije, ki so dolžne sestavljati izkaz drugega vseobsegajočega donosa, spremembe v merjenju aktuarskih dobičkov/izgub pripoznajo v slednjem, učinek tega pa nato kot rezerve, medtem ko organizacije, ki tega izkaza ne sestavljajo, pripoznajo učinke neposredno na kapitalu.

Teh učinkov organizacija nikoli ne sme prerazvrstiti v izkaz poslovnega izida (drugačna obravnava kot je predvidena denimo pri merjenju presežka iz prevrednotenja/revalorizacijske rezerve pri opredmetenih osnovnih sredstev in odpravi pripoznanja).
SRS 10 SRS 10.35 zadnji odstavek ?

Prosimo za pojasnilo na kakšen način se bodo odpravljale rezervacije za aktuarske dobičke/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi – iz postavke kapitalskih rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti na zadržane dobičke/izgube. Torej kaj predstavlja podlago (poslovni dogodek) za uresničevanje določbe SRS 10.35: "Rezerve, oblikovane iz tega naslova (opomba: torej rezerve za aktuarske dobičke/izgube) se odpravijo v preneseni poslovni izid, ko je pripoznanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi odpravljeno."
Predlagana računovodska rešitev, razen navedenega vprašljivega stavka, je povzeta po MRS 19 – Zaslužki zaposlencev. Obravnava "kapitalskih" postavk zaradi prevrednotenja oziroma ponovnega izračuna bodočih obvez za odpravnine od upokojitvi je različna od "odprave" oziroma "porabe" kapitalskih rezerv kot je denimo za opredmetena osnovna sredstva, merjena po modelu prevrednotenja (revalorizacije), kjer se del revalorizacijske rezerve iz prevrednotenja na pošteno vrednost za opredmetena osnovna sredstva, ki jo predmet amortiziranja, prenaša ob odpravi pripoznanja takšnega sredstva delno čez poslovni izid in delno preko zadržanih dobičkov.
Po našem vedenju se aktuarski dobički/izgube za odpravnine ob upokojitvi pojavijo zaradi sprememb uporabljenih predpostavk (npr. fluktuacija, tablice smrtnosti, diskontna stopnja ipd). Torej so po svoji vsebini sprememba izračuna bodoče obveze zaradi spremembe uporabljenih predpostavk in do odprave rezervacije v pravem pomenu ne more priti.

Računovodsko evidentiranje takšnih transakcij je v mednarodni praksi običajno tako, da se za spremembo aktuarskih dobičkov/izgub ne oblikujejo kapitalske rezerve iz prevrednotenja, temveč se učinek pripozna v izkazu drugega vseobsegajočega donosa, preko tega pa na postavki zadržanih dobičkov/izgub.
       

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Franc Zupančič franezupancic@gmail.com

30.9.2015


Številka standarda Številka odstavka Predlog spremembe predlagane določbe Utemeljitev
PSR 2 2.10

Predlagam, da se v točki 2.10 doda naslednji odstavek:

"Kontni okvir predpisuje razrede kontov in skupine kontov, kar zadošča potrebam pri sestavljanju bilance stanja in izkaza poslovnega izida.
Pri razredih kontov ( in posledično skupinah kontov) za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodinjstva, zadruge, nepridobitne organizacije-pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije se upošteva bilančni princip
enotnega kontnega okvirja kot sledi:

-razredi kontov od 0 do 3 (oz. skupine kontov od 00 do 39)
se uporabljajo za bilanco stanja in sicer
a) za aktivo razred 0 in 1
b) za pasivo razred 2 in 3

-razredi kontov od 4 do 8 (oz. skupine kontov od 40 do 89)
se uporabljajo za izkaz poslovnega izida

-razred kontov 9 (oz.skupine kontov 90 do 99) se uporablja za izvenbilančno evidenc

V današnjih pogojih množične uporabe računalniških programov in možnostih izpisov podatkov iz glavne knjige oz. izvozov v razne za uporabnike "prijazne« računalniške programe po načelu "od ...do« (n.pr.: excel) bi neposredno po končanem knjiženju poslovnih dogodkov brez posebnih nastavitev oz. vstavljanja formul dobili tako bilanco stanja kot izkaz poslovnega izida.

Še najbolj pa je pomembno, da bi do bilance stanja in do izkaza poslovnega izida lahko prišli brez ponovnega vnašanja oz.prenašanja postavk iz brutobilance oz. knjigovodskih kartic glavne knjige v predpisane obrazce, saj bi samo z ustreznimi seštevki saldov na podlagi na novo oblikovanih razredov in skupin kontov skladno predlaganemu bilančnemu principu enotnega kontnega okvirja hitro dobili najosnovnejše podatke o poslovanju in s tem pomembno prispevali k poenostavitvi računovodenja zlasti v povezavi s sestavljanjem računovodskih poročil

 

Predlagatelj Kontaktni podatki (elektronski naslov, telefonska številka)

Datum

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Barbara Trunkelj
barbara.trunkelj@kgzs.si

5.10.2015


Številka standarda

Številka odstavka

Predlog spremembe predlagane določbe

Utemeljitev

SRS 16

16.8

Transakcijski stroški, 16.43

V SRS 16 naj se dodajo vse vsebine iz MRS 13 (glej povezavo: [DOC] International Financial Reporting Standard 13), ki so potrebne za strokovno pravilno izračun poštene vrednosti biološkega sredstva

1. To kar je navedeno pod 16.8. Cena na glavnem ali najugodnejšem trgu, ki se uporablja za merjenje poštene vrednosti sredstva, se ne prilagodi zaradi transakcijskih stroškov. Transakcijski stroški niso značilni za sredstvo, temveč so značilni za transakcijo in se razlikujejo glede na način, na katerega organizacija sklene transakcijo za sredstvo. ni dovolj jasno, da bi omogočalo pravilno uporabo poštene vrednosti bioloških sredstev v praksi. V SRS 16 ni pojasnjeno kaj je glavni in kaj je najugodnejši trg tudi iz vidika stroškov prevoza.

Med opredelitev pojmov v SRS 16 dodati tudi opredelitev glavnega in najugodnejšega trga iz MRS 13 (Priloga A, Opredeljeni izrazi):

Glavni trg

Trg z največjim obsegom in ravnjo dejavnosti za sredstvo ali obveznost.

Najugodnejši trg

Trg, na katerem se najbolj poveča znesek, ki bi se prejel za prodajo sredstva, ali najbolj zmanjša znesek, ki bi se plačal za prenos obveznosti, potem ko se upoštevajo transakcijski stroški in stroški prevoza.

2. Opredelitev transakcijskih stroškov v SRS 16 naj bo združena na enem mestu tako kot v MRS 13: Transakcijski stroški so stroški prodaje sredstva na glavnem ali najugodnejšem trgu za sredstvo, ki izhajajo neposredno iz odtujitve sredstva in izhajajo neposredno iz te transakcije in so bistveni zanjo in jih organizacija ne bi imela, če odločitev o prodaji sredstva ne bi bila sprejeta.

16.43. Transakcijski stroški ne vključujejo stroškov prevoza. Če je lokacija značilna za sredstvo

(kar morda na primer velja za blago), se cena na glavnem ali najugodnejšem trgu prilagodi zaradi stroškov, če obstajajo, do katerih bi prišlo zaradi prevoza sredstva z njegove trenutne lokacije na zadevni trg.

Transakcijski stroški

Stroški prodaje sredstva ali prenosa obveznosti na glavnem (ali najugodnejšem) trgu za sredstvo ali obveznost, ki izhajajo neposredno iz odtujitve sredstva ali prenosa obveznosti in izpolnjujejo obe naslednji merili:

a) izhajajo neposredno iz te transakcije in so bistveni zanjo;

b) podjetje jih ne bi imelo, če odločitev o prodaji sredstva aliprenosu obveznosti ne bi bila sprejeta (podobno stroškom prodaje, kot so opredeljeni v MSRP 5).

3. V SRS 16 naj bodo prevozni stroški definirani ločeno – enako kot v MRS 13 (Priloga A, Opredeljeni izrazi):

Stroški prevoza

Stroški, ki bi nastali zaradi prevoza sredstva z njegove trenutne lokacije na njegov glavni (ali najugodnejši) trg.

V kmetijstvu so namreč stroški prevoza lahko tudi večji kot blago samo in zato mora biti zelo jasno kako se poštena vrednost bioloških sredstev prilagaja stroškom prevoza.

Za potrebe pravilnega - poštenega izračuna poštene vrednosti bioloških sredstev je potrebno tako kot je to v MRS-jih tudi v SRS-jih natančno definirati vsako postavko, ki je predmet izračuna poštene vrednosti bioloških sredstev:

  • Ceno
  • Poštena vrednost
  • Trg (glavni oz. najugodnejši)
  • Transakcijske stroške oz. stroške prodaje
  • Prevozne stroške

Predlagane natančnejše opredelitve parametrov za določitev poštene vrednosti bioloških sredstev v SRS 16 je potrebno upoštevati tudi zaradi:

1. usklajenosti in posledično medsebojne primerljivosti bilanc različnih organizacij (benchmarking),

2.  primerljivosti bilanc po SRS-jih s FADN-a in

3.  zaradi makroekonomskih analiz v kmetijstvu

(Eurostat :izračun Standardnega prihodka, Ekonomski računi v kmetijstvu ).

 SRS 4

4.13

4. V SRS 4.13 je navedeno:

Količinska enota pospravljenega kmetijskega pridelka iz bioloških sredstev se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje v trenutku pospravitve. Ta vrednost je izvirna vrednost ob začetnem pripoznanju zalog proizvodov.

Dobiček ali izguba, ki se pojavi ob začetnem pripoznanju pospravljenega kmetijskega pridelka po pošteni vrednosti, zmanjšani za stroške prodaje, se pripozna v poslovnem izidu prek poslovnih prihodkov in odhodkov.

Kako se lahko bo začetnem prepoznavanju (ob pospraviti) kmetijskega pridelka pojavi dobiček oz. izguba. Prosim navedite primer. Kje so take usmeritve v MRS 41?

Če boste ugotovili, da v naravi – ob sami žetvi oz. spravila pridelkov do te situacije ne pride, predlagamo, da se to besedilo odstrani.

Predlagamo, da se v SRS 4.13 povzame pravilo iz MRS 41: Ta standard velja za kmetijske pridelke, ki so pospravljeni proizvodi bioloških sredstev podjetja, le v trenutku pospravitve. Kasneje se uporablja MRS 2 – Zaloge)

Skladno s tem ta standard ne obravnava predelovanja kmetijskih pridelkov po pospravitvi, na primer predelovanje grozdja v vino pri vinarju, ki je pridelal grozdje. Takšno predelovanje je sicer logični in naravni podaljšek kmetijske dejavnosti in taki dogodki so nekoliko podobni biološkemu preobražanju, vendar takšno predelovanje ni vključeno v opredelitev kmetijske dejavnosti v tem standardu.

Torej naj se v SRS 4.13 napiše, da ko so biološka sredstva na zalogi (takoj po pospravitivi), da za njih in predelane kmetijske proizvode ne veljajo posebnosti vrednotenja bioloških sredstev.

To torej pomeni, da za mrtva biološka sredstva (npr. za žito na zalogi) in za predelane kmetijske proizvode po pospravitvi ni nobenih posebnih pravil vrednotenja.

Seveda pa se živa biološka sredstva, ki še rastejo vrednotijo skladno z MRS 41.

2. Področje uporabe

1. Ta standard velja za obravnavanje s kmetijsko dejavnostjo povezanih:

o (a) bioloških sredstev;

o (b) kmetijskih pridelkov ob pospravitvi, ter

o (c) državnih podpor, obravnavanih v 34. in 35. členu.

2. Ta standard se ne uporablja za:

o (a) zemljišča, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glejte MRS 16 – Opredmetena osnovna sredstva (nepremičnine, naprave in oprema) – in MRS 40 – Naložbene nepremičnine), ter

o (b) neopredmetena sredstva, povezana s kmetijsko dejavnostjo (glejte MRS 38 – Neopredmetena sredstva).

3. Ta standard velja za kmetijske pridelke, ki so pospravljeni proizvodi bioloških sredstev podjetja, le v trenutku pospravitve. Kasneje se uporablja MRS 2 – Zaloge – ali drug ustrezni standard. Skladno s tem ta standard ne obravnava predelovanja kmetijskih pridelkov po pospravitvi, na primer predelovanje grozdja v vino pri vinarju, ki je pridelal grozdje. Takšno predelovanje je sicer logični in naravni podaljšek kmetijske dejavnosti in taki dogodki so nekoliko podobni biološkemu preobražanju, vendar takšno predelovanje ni vključeno v dejavnosti v tem standardu.