Glava
The Institute of Internal Auditors The Institute of Internal Auditors Slovenski odsek Slovenski odsek
:) Na domačo stran Slovenskega odseka IIA Na stran Slovenskega inštituta za revizijo Članstvo v The Institute of Internal Auditors Izobraževanje, ki ga organiziramo Publikacije na temo notranjega revidiranja Standardi na temo notranjega revidiranja Mesečni sestanki Povezave na strani s sorodno vsebino :)

5. mednarodna konferenca IIA Slovenskega inštituta

Gradivo konference (dostopno z geslom konference)

 

5. mednarodna konferenca IIA – Slovenskega inštituta

Notranja revizija in integriteta (skladnost in etika)

Ljubljana, 26. in 27. maj 2016
Biotehnika fakulteta (velika dvorana), Jamnikarjeva 101, Ljubljana.

 

Program

1. dan
26. maj 2016
8.30–9.00

Uvodni nagovor
Polona Pergar Guzaj, predsednica IIA – Slovenskega inštituta

9.00–9.45

Integriteta uinkovito orodje upravljanja korupcijskih tveganj
Katja Miheli Sušnik, vija nadzornica za omejevanje korupcije, Komisija za prepreevanje korupcije

9.45–10.30

Trendi v zvezi s Funkcijo skladnosti poslovanja, ki bodo vse bolj vplivali na razvoj korporativnega in notranjega upravljanja organizacij tudi v Sloveniji
Barbra Rudmann, EISEP

10.30–11.00
Odmor za kavo in druenje
11.00–11.30

Etini voditelji
Darija Aleksi, mag. posl. ved, Ekonomska fakulteta Ljubljana

11.30–12.00

Sodelovanje med funkcijo skladnosti in notranjo revizijo1
Zuzana Kitto, IIA eška, Audit manager UniCredit

12.00–12.30

Notranja revizija: razvoj, inovacije in prepoznavnost1
Karem Obeid, lan upravnega odbora IIA Dubai

12.30–14.00
Odmor za kosilo
14.00–14.30

O etiki malce drugae
prof. dr. Marko Pavliha, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za pomorstvo in promet

14.30–16.30

Kazenska, odškodninska in moralna odgovornost notranjih revizorjev:
Preiskovanje gospodarske kriminalitete – kako prepoznati znake kaznivih dejanj, Bojan Kuhar, Uprava kriminalistine policije
Odgovornost notranjega revizorja, mag. Joe Kozina, višji dravni toilec, Dravno toilstvo Republike Slovenije
Odškodninska odgovornost notranjega revizorja, Joe Oberstar, odvetnik
Moralna odgovornost notranjega revizorja: zakaj ne smemo gledati »stran«? Dr. Špelca Menar, Mednarodna fakulteta za drubene in poslovne študije

Okrogla miza: Razprava vseh štirih govorcev
16.30
Zakljuek 1. dneva
2. dan
27. maj 2016
8.30–9.15

Uporaba modela sodobnega sistema nadzora v praksi1
David Johnson, Zdrueni narodi, World Food Program

9.15–9.45

Nadzor linijskega vodstva: najpomembnejši gradnik sodobnega sistema nadzora
mag. Vlasta Breko, Nova KBM, d. d.

9.45–10.30

Tudi dolga pot se zane s prvim korakom2
Olivera Radovi, JP Elektromrea Srbije (UIRS)

10.30–11.00
Hitro organizirano mreenje
11.00–11.30

Odmor za kavo in druenje

11.30–12.15

Predstavitev rezultatov raziskave na podroju notranjega revidiranja (med deleniki) v Sloveniji in primerjava z rezultati v Kanadi1
Carmen Abela, WindReach Consulting Services, predsednica IIA Kanada, in mag. Irena Novak, IIA – Slovenski inštitut

12.15–13.00

Predstavitev sprememb v notranjem revidiranju v javnem sektorju v Kanadi1
Carmen Abela, WindReach Consulting Services, predsednica IIA Kanada

13.00–13.45

Pogovor na temo Zakaj smo tam, kjer smo?1
Jordan Karabinov, predsednik IIA Bolgarije, s Polono Pergar Guzaj, predsednico IIA – Slovenskega inštituta

13.45–14.00
Zakljuek 2. dneva

1Predavanje bo v angleškem jeziku.
2Predavanje bo v srbskem jeziku.
Organizator si pridruje pravico do spremembe programa.


Na konferenco se lahko prijavite tukaj. Prijave zbiramo do zasedbe prostih mest, zato lahko zagotovimo udelebo le tistim, ki nam bodo poslali izpolnjeno prijavnico preko spletne strani do 10. maja 2016. O izvedbi konference vas bomo obvestili po elektronski pošti.

Opozarjamo vas tudi, da se morate, e boste morebiti zadrani, od konference odjaviti, ker vam bomo v nasprotnem primeru zaraunali udelenino. Obvestilo o odjavi pošljite na naslov info@si-revizija.si. Vsako odjavo pisno potrdimo.

Za vnos ur dodatnega izobraevanja v register vas prosimo, da v prijavnico obvezno vpišete vpisno številko, e ste vpisani v register.

Vse, ki prihajate iz tujine prosimo, da prijavo izvedete preko naše spletne strani in nas glede podrobnih informacij o lokaciji konference, noitvah, prevozih ... kontaktirate preko e-naslova info@si-revizija.si.

Za udelenino na 5. mednarodni konferenci IIA – Slovenskega inštituta boste odšteli je 439,20 € (22-odstotni davek na dodano vrednost je vraunan). Za aktivne imetnike strokovnega naziva in za osebe, ki imajo na dan prijave na konferenco veljavno dovoljenje za opravljanje nalog pooblašenega revizorja oziroma pooblašenega ocenjevalca vrednosti, znaša udelenina 373,32 € (22-odstotni davek na dodano vrednost je vraunan). Prosimo, da se prijavite im prej, saj vam po zapolnitvi kapacitet udelebe ne bomo mogli ve zagotoviti. O sprejetju prijave Vas bomo obvestili po elektronski pošti. Opozarjamo Vas tudi, da se morate, e boste morebiti zadrani, od konference odjaviti, saj Vam bomo sicer zaraunali udelenino. Obvestilo o odjavi pošljite na naslov info@si-revizija.si. Udelenino je treba nakazati na poslovni raun Slovenskega inštituta za revizijo 02085-0015504554 pri Novi Ljubljanski banki, d. d., pet dni pred zaetkom konference. V polje za sklicevanje na številko vpišite 00 4391-16.

Po dolobah pravilnikov o priznanju dodatnega izobraevanja se pooblašenim revizorjem, pooblašenim ocenjevalcem vrednosti, preizkušenim raunovodjem, preizkušenim notranjim revizorjem, preizkušenim revizorjem informacijskih sistemov, preizkušenim davnikom in revizorjem za konferenco prizna 14 ur.

Oznaka konference:
- za pooblašene revizorje: B
- za pooblašene ocenjevalce vrednosti: B

Dodatna vprašanje pošljite na info@si-revizija.si ali pokliite na 01/568 55 54.





Opis predavanj

Bojan Kuhar
Gospodarska kriminaliteta – kako prepoznati znake kaznivih dejanj

Gospodarska kriminaliteta se sooa z raznovrstnimi pojavnimi oblikami tako v gospodarstvu kot negospodarstvu. Med temeljne oblike sodijo razline vrste goljufij, poneverb, ponarejanj listin, zlorab poloajev odgovornih oseb. Zaradi specifinosti izvrševanja tovrstnih kaznivih dejanj je pri preiskovanju tovrstne kriminalitete nujno sodelovanje z razlinimi nadzornimi organi, tako notranjimi kot zunanjimi. Zaradi narave dela, ki jo imajo notranji revizorji, saj opravljajo revizijo raunovodskih izkazov, revizijo poslovanja in revizijo skladnosti s predpisi, lahko prepoznajo tudi znake kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolnosti. Kateri so ti znaki in kako jih prepoznati je lahko odvisno od strokovne usposobljenosti osebe, predvsem poznavanja doloil Kazenskega zakonika in predpisov, ki urejajo doloeno podroja, ki je predmet revidiranja, vendar to ni nujno. Pomembno je zavedanje, da je bilo dejanje izvršeno na nezakonit nain kot tudi zavedanje, da je nekdo s tem dejanjem oškodovan.

Da bi lahko prepoznali znake kaznivih dejanj je potrebno pridobiti nekaj osnovnih podatkov o asu in nainu izvršitve, storilcu, o oškodovani osebi in višini škode ter zbrati dokazni material. Kateri material je potrebno zbrati je odvisno od vrste kaznivega dejanja, vendar je listina obiajno najbolj pogosto dokazno gradivo. Pri poslovanju subjektov je listina tako osnovi predmet dokazovanja razlinih pravnih razmerij, zaradi esar je predmet zlorab, ponarejanj, zato je potrebno biti pri presoji o verodostojnosti listine še toliko bolj pozoren.

Ugotovitve notranjega revidiranja so za poslovodstvo nujno potrebna. Na alost, pa ugotovitve revizorjev niso vedno takšne kot bi eleli odgovorni, še ve njihove ugotovitve so lahko zaskrbljujoe v kolikor se nanašajo na doloene sume storitev kaznivih dejanj. V takšnih situacijah mora imeti revizor jasna stališa in navodila o ravnanju, tako zaradi postopka revidiranja kot predkazenskega postopka.

Bojan Kuhar Bojan Kuhar je po izobrazbi specialist kriminalistinega preiskovanja, zaposlen kot kriminalistini svetnik na Ministrstvu za notranje zadeve, Policiji, Generalni policijski upravi, Upravi kriminalistine policije.
V policiji je zaposlen od leta 1982, kjer je delal na razlinih delovnih mestih, zadnjih 20 let se ukvarja s preiskovanjem gospodarske kriminalitete, kjer je pridobil tudi najve strokovnih izkušenj na podroju preiskovanja, koordiniranja in usposabljanja. Najprej kot kriminalist na regijski ravni, od leta 2004 pa kot vodja razlinih oddelkov v Sektorju za gospodarsko kriminaliteto v Upravi kriminalistine policije na Generalni policijski upravi. Kot vodja oddelka je na dravni ravni koordiniral najzahtevnejše primere preiskovanja gospodarske kriminalitete na obmoju Republike Slovenije.

Je organizator številnih internih strokovnih izobraevanj in usposabljanj. Kot predavatelj redno sodeluje s Policijsko akademijo in drugimi dravnimi organi v procesih usposabljanja s podroja gospodarske kriminalitete. Na podroju preiskovanja in izobraevanja ima tudi mednarodne izkušnje.


Mag. Joe Kozina

V prvem delu bodo izpostavljeni nekateri praktini vidiki udejanjanja gospodarskega etosa Hansa Künga v slovenskem korporacijskem miljéju v aktualnem streznitvenem oziroma postkriznem asu. Poudarek bo zlasti na problematiki vzpostavitve hierarhije med etosom, politiko in gospodarstvom v obdobju v katerem se zdi, da si gospodarski podsistem kot nekakšna totaliteta podreja vse ostale podsisteme ter na dilemi o tem ali je res mogoe etino orientirano podjetniško kulturo vzpostaviti zgolj z zakoni, kodeksi, kontrolo, nadzorom in sankcijo oziroma s cenenim moraliziranjem ali pa bo potrebno storiti v ta namen še marsikaj ve. Pri tem se izpostavlja pomen vzgleda, ki se na tem podroju priakuje tako v dejanskem kot tudi v simbolnem pogledu od slovenskega menedmenta ter nekatere praktine aspekte vodenja in upravljanja podjetja z vidika tako imenovane "stakeholder teorije". Izhajajo iz kategorinosti in univerzalnosti korporacijske etike bo v drugem delu reflektirana tudi etina dra tistih revizorjev, ki zastopajo stališe, da sami pri opravljanju revizij niso podvreni prepoznavanju in naznanjanju korporacijskih kaznivih dejanj kor tistih ravnanj, ki predstavljajo najbolj sprevren in brutalen antipod natanno tisti etiki, ki jo imamo vsi, – vkljuno z revizorji – tako reko vsak dan "polna usta" in za katere bi morala biti zato še kako aktualna misel Simona Gregoria: "Dolán ni samó, kar veleva mu stan, kar more, to mo je storiti dolan!".

Mag. Joe KozinaMag. Joe Kozina je višji dravni toilec, diplomiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani leta 1993, magistriral na Pravni fakulteti v Mariboru iz podroja davnega prava leta 2011, strokovni naziv preizkušeni forenzini raunovodja pa je pridobil leta 2015. Od leta 1993 do leta 1995 je bil zaposlen v odvetniški pisarni Zvoneta Taljata v Ljubljani, od leta 1995 do leta 1998 v Poslovnem sistemu Mercator, d. d., od leta 1999 do leta 2008 kot strokovni sodelavec, pomonik okronega dravnega toilca oziroma okroni dravni toilec na Okronem dravnem toilstvu v Ljubljani. Od leta 2008 pa se na Specializiranem dravnem toilstvu Republike Slovenije v Ljubljani ukvarja s kazenskim pregonom storilcev korporacijske kriminalitete s posebnim poudarkom na davnih kaznivih dejanjih in tako imenovanih menederskem deliktih po 240. lenu KZ-1.


Darija Aleksi
Naslov predavanja: Etini voditelj

Etika pomembno vpliva na ugled podjetja, blagovno znamko, zaupanje kupcev in vlagateljev, kar nakazuje, da etika v poslovnem svetu ni ve luksuz in ne monost, temve gradnik dobrega poslovanja. Posledino so danes najbolj uspešne tiste organizacije, ki jih vodijo etini voditelji – voditelji, ki pri svojem poslovanju nenehno upoštevajo tudi etino komponento in ki skupaj s svojimi zaposlenimi soustvarjajo etino klimo v podjetju. Etini voditelj mora nenehno skrbeti, da 1) s svojim etinim vedenjem predstavlja dober vzor svojim zaposlenim, 2) zazna in se uspešno spopada z etinimi dilemami ter 3) da zmanjšuje etino slepoto zaposlenih. Etika v poslovnem svetu je tako zelo kompleksen pojem, ki zahteva celovito obravnavo. Etini voditelj sicer pomembno vpliva na etiko v organizaciji in posledino na uspešnost poslovanja, vendar se etika v organizaciji zane pri posameznem zaposlenem.

Darija AleksiDarija Aleksi je doktorska študentka na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani (FELU), smer Management in Organizacija. Je tudi asistentka za podroje managementa in organizacije na FELU ter namestnica vodje Laboratorija za odprte inovacijske sisteme in raziskovalka na Centru odlinosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo (CO BIK). Njeni raziskovalni interesi vkljuujejo etino vedenje, zanos, ustvarjalnost in inovativnost ter deloholizem. Darija je tudi soustanoviteljica Društva za poslovno etiko in etino voditeljstvo in lanica strokovnega sveta društva, katerega poslanstvo je ozavešanje javnosti in širjenje koncepta poslovne etike, etinega voditeljstva in etike v širšem smislu, v gospodarstvu, javnih ustanovah in civilni drubi.


Katja Miheli Sušnik

Namen in cilj predavanja je udeleencem predstaviti kaj v praksi komisija zaznava na podlagi prejetih prijav ter obravnavanih zadev s podroja korupcijskih tveganj, ki posegajo na podroje notranje revizije, hkrati pa podati pogled na priporoila komisije glede uinkovitega upravljanja korupcijskih tveganj v okviru korporativnega upravljanja, predvsem v drubah s kapitalsko nalobo drave.

Katja Miheli SušnikKatja Miheli Sušnik je leta 2004 diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani ter se po študiju zaposlila v podjetju Merkur, d. d., kjer je opravljala delo na podroju trnih raziskav in nabave. Leta 2009 se je zaposlila v Novi KBM, d. d., kjer je o bannih storitvah svetovala pravnim osebam, je od leta delala na Komisiji za prepreevanje korupcije, kjer je ve kot tri leta aktivno izvajala delo na podroju preiskav sumov korupcije v bankah ter drubah s kapitalsko nalobo drave. Je soavtorica Ocene stanja v slovenskem bannem sistemu z vidika sistemske korupcije ter mnenja in priporoil KPK-ja o sistemskih korupcijskih tveganjih DUTB, d. d. V zadnjem letu deluje na podroju preventivnih ukrepov Komisije za prepreevanje korupcije, predvsem na podroju korupcijskih tveganj v povezavi s postopki upravljanja dravnih nalob, postopki kadrovanja v drubah s kapitalsko nalobo drave ter upoštevanjem najvišjih standardov etike in integritete v okviru korporativnega upravljanja teh drub.


David Johnson

Notranja revizija lahko igra kljuno vlogo kot podpora pri tem, da bo posebna narava in kompleksnost sistema dajanja zagotovil razumljena tudi v javnem sektorju. Model treh linij obrambe, ki je v svetu zadnja leta pogosto uporabljeno orodje za upravljanje tveganj, je lahko zelo uporaben tudi v javnem sektorju: poslovodstvu in notranji reviziji lahko pomaga pri partnerskem odnosu v procesih zagotavljanja v organizaciji.

Predstavitev bo vkljuevala:

  • predstavitev edinstvenih prilonosti in posebnosti uporabe modela treh linij obrambe/sodobnega sistema nadzora v javnem sektorju;
  • monosti uporabe modela kot orodja za sodelovanje delenikov pri razumevanju in ocenjevanju procesov zagotavljanja esa?v organizaciji;
  • predstavitev, kako lahko notranja revizija odigra kljuno vlogo kot pomo organizaciji, da pridobi pregled nad kljunimi procesi dajanja zagotovil v organizaciji;
  • predstavitev praktinih izkušenj o izzivih in koristih vpeljave treh linij obrambe in zemljevida dajalcev zagotovil za notranjo revizijo.

David Johnson je odgovoren za notranjo revizijo, storitve zagotavljanja in preiskovanja v eni od najvejih organizacijah pod okriljem Zdruenih narodov. Pred tem je g. Johnson delal v privatnem sektorju, kot tudi v javnem sektorju v Veliki Britaniji, Evropski komisiji, in nevladnih organizacijah. Je certificiran revizor, raunovodja in odvetnik z bogatimi mednarodnimi izkušnjami pri upravljanju tveganj, preiskovanju prevar, korporativnem upravljanjau in kontrolnem sistemu.


Karem Obeid
Notranja revizija: Nujnost evolucije, inoviranja in razvoja njene blagovne znamke

Notranja revizija je kot stroka še vedno prepoznana kot stroka, ki raste in se razvija zelo hitro, v okolju, ki je volatilno, vedno bolj zahtevno, zato je nujnost razvoja (evolucije) in inoviranja neizbena. Predstavitev bo osvetlila izzive, pred katere je postavljena notranjerevizijska stroka, ter kako bi morali na te odzive odreagirati. Poleg tega bodo predstavljeni pogledi na to, kako zgraditi percepcijo o notranji reviziji in s tem pripomoi k razvoju stroke.

Karem ObeidKarem Obeid je lan upravnega odbora IIA Global in lan izvršnega odbora IIA Zdruenih Arabskih Emiratov. Ima ve kot 20 let izkušenj v notranji reviziji v razlinih organizacijah. Trenutno je notranjerevizijski predstojnik v velikem konglomeratu v Zdruenih Arabskih Emiratih. Karem ima diplomo MBA s podroja industrijskega in proizvodnega vodenja. Pred tem je diplomiral na poslovni šoli na Ameriški univerzi v Bejrutu. Je imetnik številnih strokovnih certifikatov, med njimi CIA, CPA, CCSA, CISA in CRMA. Kot aktivni lan stroke sodeluje pri promociji notranje revizije na obmoju Blinjega vzhoda. Pogosto predava na konferencah, prispeva tudi k številnim strokovnim publikacijam.


Zuzana Kitto

Funkcija skladnost se v zadnjih desetih letih zelo hitro razvija. Narašajoe zahteve zakonodajalcev in regulatorjev v razlinih panogah in industrijah je podkrepilo potrebo po uinkovitem upravljanju skladnosti. Funkcija skladnosti je postala bolj formalizirana, prav tako pravila njenega delovanja. Vendar so – glede na to, da gre za relativno mlado funkcijo, zlasti v primerjavi z notranjo revizijo – številni elementi še manj standardizirani. Skladnost igra številne vloge: nadzor, svetovanje, izobraevanje, zagotavljanje konsistentnosti notranjih pravil in postopkov, nekatere od teh blog so precej povezane z aktivnostmi notranje revizije, ali pa jih celo podvajajo.

(skladnost, kontrole, svetovalna vloga). Cilj je enak: zmanjšanje tveganja neskladnosti na sprejemljivo raven. Zato je potreba po uinkoviti koordinaciji teh aktivnosti in medsebojnega informiranja za prepreevanje podvajanja, ob tem pa ohranjanje nivoja druge in tretje linije nadzora, kljuna za pozicioniranje obeh funkcij.

Notranja revizija mora najti uspešen in uinkovit nain za revidiranje funkcije skladnosti in podroij in aktivnosti, povezane s skladnostjo. Izzivi so na obeh straneh. Narašajoa kompleksnost in obseg zakonodajnih pravil zahtevajo "specialista za skladnost" tudi v notranji reviziji, ki bo poglobljeno razumel in bo lahko tolmail tudi nove zakonodajne zahteve. Na drugi strani pa bo formaliziranje kontrol na podroju skladnosti in poroanje zahtevalo primerno metodologijo, za katero bodo potrebne tudi revizijske vešine.

V prezentaciji bo predavateljica predstavila opisane tematike tako na podlagi izkušenj, pridobljenih v asu delovanje v okviru svetovanja pri eni do velikih štirih revizijskih drub (svetovanje pri vzpostavitvi funkcij skladnosti, svetovanje glede zakonodaje) in izkušenj na trenutnem delovnem mestu (vodja notranje revizije, zadolena za revizijske aktivnosti, povezane s skladnostjo).

Zuzana KittoZuzana Kitto je lanica upravnega odbora IIA eška in direktorica notranje revizije v UniCredit banki v eški republiki in na Slovaškem. Vodi notranje revizije na podroju upravljanja, to je skladnosti in upravljanja tveganj. Pred tem je bila menederka v drubi KPMG v Avstraliji in eški. V okviru IIA eške je Zuzana zadolena za vodenje izobraevalnih dejavnosti Inštituta, kot vodja odbora za izobraevanje organizira konference (vkljuno s konferenco 2016, CEE konferenco 2015 in konferenco 2014) ter je aktivna kot predavateljica. Zuzana je Certified Internal Auditor (CIA), Certified Information Systems Auditor (CISA) in Certified Practising Accountant (CPA).


Prof. Dr. Marko Pavliha
Dvanajst pred dvanajsto ali kako se osvoboditi iz (j)etine Cukrarne

Civilizacijska ura nam bije dvanajst pred dvanajsto, zategadelj se mora loveštvo prebuditi in odloiti, ali bo usahnilo v zlovešo polno ali bo raje zopet zacvetelo ob sonnem poldnevu. Bolehamo za (j)etino duhovno tuberkulozo, ki jo lahko pozdravimo le z nenehno in vseprisotno holistino vzgojo, od zibelke do odhoda v onstranstvo, s poudarkom na osvešanju slehernika in prevrednotenju vrednot v višjo moralo in etiko. Temeljne loveanske vrednote so zakoreninjene e v starodavnih pravnih zakonikih in antini filozofiji ter so rasle kvišku skozi mrani srednji vek, renesanso in razsvetljenstvo do uzakonitve prvih lovekovih pravic in svobošin. Dandanes so izkristalizirane v dinaminem projektu svetovnega etosa, ki ga, znanstveno dokazano, odlikujejo tudi nekatere prirojene in ne zgolj privzgojene vrednote, recimo skrb za soloveka, zlato pravilo (vzajemnost) in elementarna poštenost ter pravinost. Vse to se mora v znatno veji meri prav tako odraati v gospodarstvu, kajti bistvo sleherne organizacije ali podjetja so ljudje in njihovo blagostanje. Pri tem imajo takisto pomembno vlogo notranji revizorji, ki morajo biti pri izpolnjevanju svojih obveznosti strokovni, odgovorni, zaupanja vredni, neoporeni, nepristranski in prizadevni. Predpogoj za pregledovanje in nadzorovanje drugih je, da sleherni revizor tudi sebe vseskozi vrednotno in strokovno revidira.

Dr. Marko PavlihaDr. Marko Pavliha ima tako bogat ivljenjepis, da ga je praktino nemogoe skriti: je priznani mednarodni pravni strokovnjak, esejist in redni univerzitetni profesor. Od leta 2004 do 2008 se je aktivno ukvarjal s politiko kot minister za promet, podpredsednik parlamenta in poslanec.
Njegove izkušnje so izjemno pestre: po zakljuku doktorata na ugledni univerzi McGill je vrsto let delal v gospodarstvu. Izkušnje je pridobival tudi z delom v odvetništvu v montrealski pisarni Marler, Sproule, Castonguay. Potem se je zaposlil na Univerzi v Ljubljani, kjer je bil (in je zdaj ponovno) predstojnik pravne katedre na Fakulteti za pomorstvo in promet ter prodekan, dokler ni bil leta 2004 izvoljen v slovensko vlado in kasneje v dravni zbor.
Prof. Pavliha je danes predavatelj, lan številnih domaih in mednarodnih organov ter strokovnih zdruenj. Sodeloval je pri nastajanju veine transportnih in zavarovalnih predpisov neodvisne Republike Slovenije in je avtor ter soavtor 31 knjig in na stotine lankov. Za svoje delo je prejel vrsto priznanj, med katerimi je še posebej pomembna nagrada pravnik leta 2001. Ve lahko o njem preberete na primorci.si.


Joe Oberstar

Njegov prispevek na konferenci bo osvetlil morebitno odškodninsko odgovornost notranjih revizorjev: tako e posamezne sklepe sprejmejo prehitro, brez zadostnih podlag, ali opustijo dolno skrbnost dobrega strokovnjaka in naronika ne opozorijo na morebitne pomembne zadeve ali pa ne delujejo skladno s pravili stroke in obiaji. Pri tem bo osvetlil tudi mone naine zavarovanja odškodninske odgovornosti notranjih revizorjev.

Joe OberstarJoe Oberstar je specializiran za korporativno pravo, poslovno svetovanje, korporativno upravljanje, civilno, delovno in komercialno pravo, pogodbeno pravo in finanno pravo, javno naroanje, pravo intelektualne lastnine. Kot odvetnik ima dolgoletne izkušnje pri vodenju kompleksnih in zahtevnih gospodarskih sporov na sodiših in tudi pri reševanju tovrstnih sporov v izvensodnih, alternativnih oblikah.
Po nekajletnih izkušnjah v gospodarstvu (vodil je pravno slubo in bil namestnik direktorja za pravno-kadrovske zadeve) in javni upravi (v Kabinetu ministra za notranje zadeve pri Slubi za evropske zadeve) je bil dolga leta odvetnik v Odvetniški drubi eferin, kjer je poleg odvetništva delal tudi kot svetovalec upravnega odbora za gospodarske zadeve. Od januarja 2016 ima svojo odvetniško pisarno, kjer v sodelovanju z vodilnimi strokovnjaki vodi postopek prestrukturiranja in skrbne preglede poslovanja, prevzeme. Predava in svetuje mnogim (uspešnim) podjetjem, iše tudi ustrezne rešitve za probleme, s katerimi se sooajo podjetniki. Ima bogate izkušnje tudi s tujo sodno prakso, ki jo praktino primerja ter povezuje s slovensko.
Njegov prispevek na konferenci bo osvetlil morebitno odškodninsko odgovornost notranjih revizorjev: tako e posamezne sklepe sprejmejo prehitro, brez zadostnih podlag, ali opustijo dolno skrbnost dobrega strokovnjaka in naronika ne opozorijo na morebitne pomembne zadeve ali pa ne delujejo skladno s pravili stroke in obiaji. Pri tem bo osvetlil tudi mone naine zavarovanja odškodninske odgovornosti notranjih revizorjev.


Dr. Špelca Menar

Opis predavanja: Sem zagovornica stališa, da moramo pravniki vselej delovati najprej skladno z namenom in smislom pravnih pravil in šele v njihovih mejah zagovarjati in uveljavljati interese naših strank. Zlorabe prava so postale prepogoste; pri njihovem omejevanju pa ne bodo pomagala nova (pravna) pravila, pa pa le ustrezno etino in moralno trdni posamezniki.

Dr. Špelca MenarDr. Špelca Menar je doktorirala na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in je docentka za podroje civilnega in gospodarskega prava. Predava na Mednarodni fakulteti za drubene in poslovne študije v Celju in kot odvetniška kandidatka dela v Ljubljani. Ukvarja se s pogodbenim pravom, javnim naroanjem, delovnim pravom in arbitrao. Kot predavateljica redno sodeluje na posvetih in izobraevanjih za odvetnike, sodnike in druge pravnike.


Barbra Rudmann

Sistem upravljanja skladnosti poslovanja skupaj z etino kulturo v mednarodnem poslovanju predstavlja konkurenno prednost. Kakšno vlogo lahko pri tem odigra funkcija skladnosti ne samo znotraj podjetja, ampak tudi pri standardizaciji sistemov in poklica? Na katera rastoa tveganja za skladnost poslovanja moramo biti še posebno pozorni?

Barbara RudmannBarbra Rudmann v podjetju Johnson & Johnson vodi funkcijo skladnosti poslovanja na podroju zdravstvene dejavnosti. Je tudi lanica odbora direktorjev Johnson & Johnson za Jugovzhodno Evropo in vodja delovne skupine pri Ameriški gospodarski zbornici za korporativno etiko in transparentnost. Pri Evropskem Inštitutu za skladnost in etiko deluje kot lanica strokovnega sveta. Poleg izkušenj s podroja skladnosti jo bogatijo tudi ve kot 15-letne izkušnje v mednarodni prodaji in marketingu. Je avtorica številnih lankov in predavanj s podroja skladnosti, vodenja in komuniciranja tako doma kot v tujini.


Mag. Vlasta Breko

Mag. Vlasta BrekoMag. Vlasta Breko ima dolgoletne izkušnje na podroju banništva. V karieri je postopno napredovala do najvišjih mest v banki, v obdobju 1991–1997 je bila vodja notranjerevizijskih pregledov in namestnica direktorice notranje revizije. Bila je ena od pobudnic in ustanoviteljic Sekcije notranjega revidiranja pri Slovenskem inštitutu za revizijo, 1996–2004 je sodelovala v Odboru Sekcije za notranjo revizijo pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Bila je tudi lanica IIA. Nekaj let je predavala predmet notranje kontrole na Slovenskem inštitutu za revizijo, v Sekciji za notranje revidiranje. Ima bogato bibliografijo, sodelovala je na številnih posvetih in konferencah ter bila lanica številnih odborov ter nadzornih svetov.
Leta 1997 se je vrnila na izvršne funkcije: 15 let je bila izvršna direktorica za razlina podroja v banki. Sodelovala je pri številnih pomembnih projektih, tako na ravni banke kot na ravni drave, med katerimi so najpomembnejši: razvoj elektronskega banništva, m-banništva, uvedba evra, uvedba standardov EMV – kartino poslovanje, vzpostavitev SISBON-a (slovenski informacijski sistem bonitete obanov), uvedba e-raunov, v okviru SEPA (Single European Payment System) je vodila projektni svet SIMP (Sistem malih vrednosti) itd.

 


Olivera Radovi

V prezentaciji bo na kratko predstavljen razvoj notranje revizije v javnem sektorju v Republiki Srbiji. Sledila bo predstavitev nastanka notranje revizije v "Elektromrei Srbije", prvi notranjerevizijski slubi v javnem podjetju v Srbiji. Z vami bo delila izkušnje, ki jih je pridobila v tej, pionirski poti izgradnje blagovne znamke notranje revizije, in poglede o tem, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za vzdrevanje doseenega, kar je lahko vasih še teje.

Olivera RadoviOlivera Radovi je vodja notranje revizije v javnem podjetju Elektromrea Srbije v Beogradu. To je bilo prvo javno podjetje v Srbiji, ki je vzpostavilo funkcijo notranje revizije (v letu 2008). Nenehno skrbi za izboljševanje dela notranje revizije, za stalen razvoj stroke in vsakega posameznega revizorja. Pred tem je je bila zaposlena na Ministrstvu za finance Republike Srbije, na današnji Centralni enoti za harmonizacijo. Opravljala je revizije proraunskih uporabnikov, med drugim na ministrstvu za obrambo, šolstvo, kmetijstvo, notranje zadeve, sodstvo, organizacijo socialnega zavarovanja, skladov in drugi uporabnikov proraunskih sredstev Republike Srbije. Pred tem je delala v komerciali in financah v gospodarstvu, nazadnje je bila finanna direktorica drube Hempro A.D., Beograd.
Ima številne certifikate, tako na podroju notranje revizije (pooblašeni notranji revizor v javnem sektorju) kot tudi raunovodstva (pooblašeni raunovodja); je sodna izvedenka za ekonomsko finanno stroko, lanica izpitne komisije za pridobitev naziva pooblašeni notranji revizor v javnem sektorju, predava na številnih konferencah, pa tudi na izobraevanju za odgovorno osebo za javne nabave Ministrstva za finance RS.


Carmen Abela – Irena Novak

Poslovodstvo se v javnem sektorju okolju, ki postaja vedno bolj kompleksno, sreuje tudi z zmanjšanjem javnega zaupanja. To je lahko prilonost, da notranja revizija ponudi svojo dodano vrednost: kot zašitnik javnega dobrega, strateški svetovalec in agent sprememb. Vse to so vloge, ki jih notranja revizija lahko odigra. Ampak kako dale smo od uresnievanja polne vrednosti notranje revizije?
Carmen Abela, predsednica IIA Canada in Irena Novak, upravljalka IIA – Slovenskega inštituta, bosta pomagali odgovoriti na ta vprašanja. Predstavili bosta rezultate raziskave, opravljene v obeh dravah. V dinamini predstavitvi bosta predstavili strategije, ki jih lahko vodje notranje revizije in revizijske komisije uporabijo pri poveanju moi notranje revizije in pri maksimiranju dodane vrednosti, ki jo lahko notranja revizija nudi tako poslovodstvo, kot širši javnosti.

Carmen AbelaCarmen Abela je izvršna direktorica drube WindReach Consulting Services Inc. in predsednica upravnega odbora IIA Kanada. Je C.Dir. (Chartered Director), CIA, CCSA, magistrirala je s podroja javne administracije. Abela ima skoraj 20-letne izkušnje s podroja svetovanja v javnem sektorju, zlasti na podroju odgovornosti in poslovne odlinosti. Specializirana je zlasti za podroja upravljanja, upravljanja tveganj, strategijo, notranjo revizijo in upravljanja uspešnosti. Med kariero se je sreala praktino z vsemi funkcijami javne uprave, še posebej blizu ji je zašita javnega interesa. Njene izkušnje in kariera so karakterizirane z izjemno vizijo, dokazano uspešnostjo v implementaciji praktinih izkušenj ter njene osebne osredotoenosti na varovanje javnega dobra in razvoj. Implementirala je številne iniciative v javnem sektorju. Ena od kljunih je njena vkljuenost v preobrazbo notranje revizije v javnem sektorju in implementacijo ERM-ja v javnem sektorju. Ima poglobljeno znanje o procesih v javni upravi, zato pogosto svetuje pri strateškem in operativnem nartovanju.
Kot predsednica upravnega odbora IIA Kanada usmerja organizacijo dela Inštituta, tako na podroju izobraevanja, certificiranja ter advokature. Poleg tega, da vodi Inštitut notranjih revizorjev v Kanadi, kot predstavnica Kanade sodeluje z ostalimi 109 inštituti IIA. Odkar je prevzela vodenje inštituta (v letu 2011, pred tem je v okviru inštituta opravljala številne druge funkcije), aktivno spreminja kulturo in nain delovanja upravnega odbora, s imer postaja odbor bolj strateško usmerjen.

Mag. Irena NovakMag. Irena Novak je aktivna preizkušena notranja revizorka, dravna revizorka, dravna notranja revizorka, z nazivi CIA in CRMA. Je lanica upravljavskega odbora IIA – Slovenskega inštituta. Z revidiranjem, notranjim revidiranjem in svetovanjem se ukvarja ve kot 20 let. Kljune delovne izkušnje na podroju revidiranja je pridobila med 15-letnim delom za eno od štirih najvejih revizijsko-svetovalnih drub na svetu. Zaetne izkušnje na podroju revidiranja je nabirala kot revizorka raunovodskih izkazov in kasneje vodja revizijskih skupin. Med njenimi strankami so številne vodilne slovenske proizvodne, logistine, storitvene in finanne organizacije. Od leta 2006 se je v okviru revizijsko-svetovalne drube strokovno in profesionalno posvetila delu in svetovanju na podroju notranje revizije in upravljanja tveganj. Stranke, s katerimi je delala, so vkljuevale predvsem slovenske in mednarodne finanne institucije. Njeno delo je vkljuevalo storitve od vzpostavitve notranjerevizijske funkcije do samostojnega ali skupnega izvajanja notranjerevizijskih nalog, svetovanja s podroja raunovodstva, preglede notranjih kontrol, priprave ocenitev tveganj in naloge presoje kakovosti notranjerevizijskih funkcij. Od sredine leta 2011 je bila kot notranja revizorka zaposlena na ministrstvu, odgovornem za podroji visokega šolstva in znanosti, od novembra 2014 je zaposlena kot notranja revizorka na Drubi za upravljanje terjatev bank.


Jordan Karabinov – Polona Pergar Guzaj

elimo si, da bi prispevki na konferenci sproili veliko debat, razmislekov in idej za izboljšave. Zato je na koncu predviden odprt dialog, kjer bomo s pomojo g. Karabinova poskušali najti zlasti rešitve ter voljo za naprej.

Jordan KarabinovJordan Karabinov (MBA, ACCA, CIA) je direktor in ustanovitelj drube JK&Partners. Aktiven je zlasti na podroju vpeljave uinkovitih metod za prepreevanje prevar ter v borbi proti korupciji. Je predsednik upravnega odbora IIA Bolgarija (www.iiabg.org). Diplomiral je na poslovni smeri Ameriške univerze v Bolgariji (www.aubg.bg). Karabinov je pridobil MBA naziv leta 2004 na IMD v Švici (www.imd.ch). Svojo poklicno pot je zael v drubi PricewaterhouseCoopers v Sofiji v letu 1997. Leta 2001 se je preselil na Nizozemsko, kjer se je zaposlil v drubah Alcatel-Lucent, General Electric in ArvinMeritor. Za zadnje tri organizacije je opravljal notranje revizije v štirinajstih dravah v Evropi, ZDA in Avstraliji. Od leta 2009 je izvršni direktor drube JK&Partners (www.jkpglobal.com), ki se ukvarja s storitvami na podroju notranje revizije in upravljanja tveganj.

Polona Pergar GuzajPolona Pergar Guzaj je preizkušena notranja revizorka, s pridobljenimi mednarodnimi nazivi, tako na podroju notranje revizije (CIA, CFSA, CRMA) kot tudi na podroju preiskovanja prevar (CFE). Z notranjo revizijo se ukvarja e od leta 2001. Je lanica IIA – Slovenskega inštituta od ustanovitve in lanica ACFE, ameriškega zdruenja preiskovalcev prevar ter podpredsednica Zdruenja preizkušenih preiskovalcev prevar – ACFE Slovenija. Ima izkušnje z vodenjem notranje revizije tako v proizvodnem kot tudi finannem sektorju. Od leta 2014 je direktorica drube 4E, d. o. o., specializirane za svetovalne storitve na podroju upravljanja organizacij (upravljanje tveganj, notranja revizija, korporativno upravljanje) in obvladovanja prevar. Poleg izkušenj v kontrolingu, menedmentu, notranji reviziji in revizijskih komisijah ima tudi bogate izkušnje kot predavateljica. Izvaja tudi predavanja in delavnice za individualne naronike in zunanje ocene kakovosti notranje revizije, aktivnosti cosourcing ter pomaga pri uvajanju notranjerevizijske funkcije in/ali revizijske komisije v organizacijo. V zadnjih nekaj letih se je specializirala tudi za podroja prepreevanja, odkrivanja, preiskovanja in odpravljanja prevar.



IIA – Slovenski inštitut
Na vrh

5. december 2017
Stran je prirejena za Internet Explorer 7 ali novejši ali Firefox verzije 2 ali novejši, Netscape verzije 6 ali ve in loljivost zaslona 800 x 600 pik.
Nekatere strani in obrazci uporabljajo tudi JavaScript.