The Institute of Internal Auditors The Institute of Internal Auditors Slovenski odsek Slovenski odsek
:) Na domačo stran Slovenskega odseka IIA Na stran Slovenskega inštituta za revizijo Članstvo v The Institute of Internal Auditors Izobraževanje, ki ga organiziramo Publikacije na temo notranjega revidiranja Standardi na temo notranjega revidiranja Mesečni sestanki Povezave na strani s sorodno vsebino :)


Tukaj se lahko prijavite v zaprti del spletnih strani

Prijava

Obvestila članom

Leta 2017

Leta 2016

Leta 2015

Leta 2014

Leta 2013

Leta 2012

Leta 2011


The Institute of Internal AuditorsSlovenski inštitut za revizijo

Uporabni programi

Kaj so naloge notranjega revizorja? Ali notranji revizor izvaja revizije računovodskih izkazov?

Med naloge notranjega revizorja sodi predvsem spremljanje in ocenjevanje vzpostavljenih notranjih kontrol in obvladovanja in upravljanja tveganj, preverjanje zakonitosti poslovanja ter pomoč pri izboljševanju poslovanja. Notranji revizor svoje delo opravlja na vseh področjih v organizaciji, tudi na računovodskem področju. Notranji revizor na področju računovodstva predvsem preverja obstoj in kakovost delovanja notranjih kontrol, ki posledično zagotavljajo, da so računovodska in finančna poročila izdelana ažurno, pravilno, skladno z zakonodajo in z internimi akti organizacije.
Ključna naloga zunanjega revizorja pa je preveriti resničnost in poštenost računovodskih izkazov in podati mnenje o tem ali so računovodski izkazi poštena predstavitev finančnega stanja družbe, njenega poslovnega izida in denarnih tokov za določeno poslovno leto.
Bistvena razlika med zunanjim in notranjim revizorjem je torej:

  • notranji revizorji izda poročilo, v katerem poslovodstvu daje zagotovilo o delovanju notranjih kontrol,
  • zunanji revizor izda mnenje o tem, ali računovodski izkazi izkazujejo resnično in pošteno sliko poslovanja.


V katerih primerih se odločimo za izvajanje notranjih revizij?

Za izvajanje notranjih revizij se – poleg zakonodajnih zahtev - odločimo takrat, ko želimo preveriti, ali imamo stvari res »pod kontrolo«. Z izvedeno notranjo revizijo namreč preverimo, ali imamo tam, kjer lahko prihaja do težav (na ključnih mestih v procesih), ustrezne mehanizme, ki bodo težave odkrili ali celo preprečili.
Sicer pa je obveznost za notranje revidiranje tudi zakonsko določena (neposredno ali posredno). Neposredno jo določajo npr. Zakon o javnih financah (10. poglavje), Zakon o zavarovalništvu (9. poglavje), Zakon o bančništvu (poglavje 8), Zakon o investicijskih družbah in družbah za upravljanje (18. člen Sklepa o kadrovskih, tehničnih in organizacijskih pogojih ter dokumentaciji), posredno pa tudi drugi zakoni (npr. ZGD, ...) saj je kot del zadovoljivega upravljanja s tveganji pogosto nujno vpeljati vsaj minimalni obseg storitev notranje revizije.


Kako zagotoviti izvedbo notranjih revizij?

Pri izboru imamo tri možnosti:

  • lahko zaposlimo nekoga, ki bo te storitve izvajal (oseba mora imeti ustrezen strokovni naziv),
  • lahko najamemo pogodbenega izvajalca  – outsourcing,
  • lahko uporabimo kombinacijo obojega (v primeru kadrovskih in časovnih omejitev) – co-sourcing.

V kolikor organizacija ni velika (nima zelo velikega obsega in/ali kompleksnega poslovanja) je vsaj v prvi fazi smiselno opraviti manjši obseg notranjih revizij  s pomočjo pogodbenega partnerja. 
Tudi v primeru manjšega obsega notranjih revizij mora biti obseg določen na osnovi izdelane ocene tveganj (manjši obseg ne pomeni pregleda npr 10-ih prejetih računov, ampak pregled enega ali dveh najbolj tveganih področij poslovanja).


Kdo je v organizaciji odgovoren za vzpostavitev kakovostnega izvajanja notranjega revidiranja?

Pravila notranjega revidiranja odgovorno osebo poimenujejo »notranjerevizijski predstojnik«.
V primeru, da organizacija najame zunanjega izvajalca in nima zaposlenega notranjega revizorja, je potrebno zagotoviti, da bo delo zunanjega izvajalca dobro opravljeno.
Ponavadi je to odgovornost predstojnika proračunskega uporabnika (100. člen ZJF: predstojnik neposrednega in posrednega uporabnika je odgovoren za vzpostavitev in delovanje ustreznega sistema finančnega poslovodenja in kontrol ter notranjega revidiranja), direktorja družbe oz. enega od članov uprave.  
V primeru, da organizacija najame zunanjega izvajalca, pa že ima zaposlenega notranjega revizorja, to odgovornost prevzame vodja notranjerevizijske službe.


Katere strokovne organizacije skrbijo za razvoj notranjega revidiranja v Sloveniji in na kakšen način?


Kateri so osnovi dokumenti, ki urejajo strokovno področje notranjega revidiranja


Kaj so odgovornosti, pristojnosti predstojnika organizacije, ki mora – ali želi – imeti opravljeno notranjo revizijo poslovanja in nima zaposlenega notranjega revizorja?

Predstojnik organizacije (ali – kot je poimenovan v prejšnji točki – notranjerevizijski predstojnik) je odgovoren za:

  • organiziranje notranjerevizijske dejavnosti: zagotoviti mora, da se notranje revidiranje izvede (če je to zahtevano v zakonu) ali če oceni, da je to potrebno,
  • načrtovanje notranjerevizijske dejavnosti: načrtovati mora, katere notranje revizije se bodo izvedle (če organizacija nima lastne notranjerevizijske službe, naj se načrtovanje izvede glede na izvedeno oceno tveganj in določena ključna tveganja; pri čemer naj predstojniku organizacije z nasveti pomaga zunanji izvajalec),
  • poročanje: opredeliti je potrebno, kakšna bo oblika poročil in komu bodo posredovana, pri čemer je potrebno upoštevati, da morajo biti usklajena poročila posredovana neposredno najvišjemu vodstvu,
  • spremljanje priporočil: s pomočjo zunanjega izvajalca je potrebno vzpostaviti sistem za spremljanje izvajanja notranjerevizijskih priporočil in poročanje o tem,  
  • izbiro zunanjega izvajalca: zagotoviti mora pravilen postopek izbire izvajalca, pri čemer mora pri določanju pogojev upoštevati, da mora biti izvajalec ustrezno usposobljen, neodvisen in nepristranski,
  • pripravo pogodbe z zunanjim izvajalcem, ki naj zajema bistvene sestavine, povezane z zagotavljanjem strokovnosti izvajalca,
  • spremljanje dela zunanjega izvajalca.

Če ima družba zaposlenega notranjega revizorja, ali pa ji to dejavnost kontinuirano izvaja zunanji izvajalec, se te pristojnosti opredelijo pisno (praviloma v notranjerevizijski temeljni listini, ki je lahko tudi v obliki drugače poimenovanega akta; pri proračunskih uporabnikih se najbolj pogosto imenuje pravilnik), v primeru manjših enkratnih poslov pa v pogodbi.


Kako izberemo zunanjega izvajalca (v primeru, da nimamo zaposlenega notranjega revizorja)?

Pri izbiri zunanjega izvajalca naj predstojnika organizacije ne vodi le misel na to, da je potrebno zadostiti zakonskim zahtevam, ampak naj izbira in spremlja delo notranjega revizorja na način, da si bo glede na plačani pogodbeni znesek zagotovil kar najbolje izvedeno notranjo revizijo. Pri tem priporočamo, naj cena ne bo edini kriterij za odločanje. Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljevanju SIR) je pripravil stališče, ki je lahko naročnikom v pomoč pri izboru in dogovarjanjih z izvajalci.
Stališče naročniku priporoča, naj se z izvajalcem dogovori, da mu ta zagotovi:

  • kakovostno izvedbo revizije (torej storitev skladno z mednarodno priznanimi pravili notranjega revidiranja),
  • pomoč pri izpolnjevanju nalog notranjerevizijskega predstojnika, ki izhajajo iz pravil notranjega revidiranja,
  • pomembno je, da je izvajalec ustrezno usposobljen za izvedbo revizije, saj sicer razen stroška ne bo učinkov. Naročnik naj se prepriča, da bodo imele osebe, ki bodo izvajale notranjo revizijo, tudi ustrezna strokovna znanja:
    • javno objavljeni registri oseb, ki imajo pridobljen ustrezen strokoven naziv preizkušeni notranji revizor in se nenehno strokovno izpopolnjujejo,  
    • veljaven naziv CIA (kjer je veljavnost naziva tudi možna samo ob rednem izobraževanju in usposabljanju) oz.
    • vpis v seznam državnih notranjih revizorjev – za  izvajanje notranjih revizij pri proračunskih uporabnikih
  • vedno je koristno, da se naročnik pozanima tudi o tem, ali imajo izvajalci ustrezne izkušnje (ocenjuje se, da je potrebno imeti vsaj tri leta izkušenj pri izvajanju notranjerevizijskih storitev v primerljivih organizacijah).

Pri proračunskih uporabnikih je potrebno pri izbiri upoštevati tudi podzakonske akte. Trenutno veljavni Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ določa pogoje, pod katerimi proračunski uporabnik lahko najame zunanjega izvajalca. Pri najemu je potrebno upoštevati tudi določbe predpisov s področja javnega naročanja.


Kaj je navzkrižje interesov?

Nasprotje interesov obstaja, kadar je nepristransko in objektivno izvajanje nalog oziroma odločanje v okviru izvajanja funkcije posamezne osebe ogroženo zaradi vključevanja njenega osebnega ekonomskega interesa, interesov družine, njenih čustev, politične ali nacionalne (ne)naklonjenosti ali kakršnih koli drugih povezanih interesov z drugo fizično ali pravno osebo. Nasprotje interesov predstavlja zadržek - kdor ga izjavi, ga mora pojasniti (povzeto po Kodeksu upravljanja javnih delniških družb).
Pri izvajanju notranjega revidiranja je izredno pomembno, da izvajalec ni v navzkrižju interesov: naročnik naj zato od izvajalca zahteva dokazilo, da z opravljanjem notranjerevizijskih storitev za naročnika zunanji izvajalec ne bo v navzkrižju interesov in v nasprotju z zakonskimi določili. Priporočeno je, da se že v razpisu določijo pogoji, ki jih mora izvajalec izpolnjevati, da ni v navzkrižju interesov.


V katerih primerih – med drugim - govorimo o obstoju navzkrižja interesov?

  • zunanji izvajalec je naročniku v zadnjih dveh letih svetoval na področju izboljševanja njegovega poslovanja
  • zunanji izvajalec je z naročnikom lastniško povezan
  • zunanji izvajalec je s poslovodstvom ali vodstvom revidiranega področja sorodstveno povezan ter
  • v drugih primerih, opredeljenih v veljavnih predpisih
  • opravljanje notranjerevizijskih storitev je v nasprotju z zakonskimi določili, če revizijska družba, v kateri je zaposlen zunanji izvajalec, izvaja revizijo letnih računovodskih izkazov naročnika


Kako spremljamo delo zunanjega izvajalca (v primeru, da nimamo zaposlenega notranjega revizorja)?

  • pri izbiri izvajalca naj cena ne bo edino merilo, upoštevamo še zahteve naročnika do zunanjega izvajalca, ki so sestavni del sodil za izbiro zunanjega izvajalca (zahteve zapisane v zgoraj omenjenem dokumentu SIR
  • v pogodbo zapišemo določila, ki so prav tako navedena v stališču SIR
  • od izvajalca pričakujemo, da izdela poročilo, v katerem opredeli cilje, obseg posla, sklepe, priporočila in načrte
  • od izvajalca pričakujemo, da nas poduči, kako naj spremljamo izvajanje priporočil


Kako nadziramo kakovost zunanjega izvajalca (v primeru, da nimamo zaposlenega notranjega revizorja)?

Strokovno neusposobljen naročnik težko celovito in natančno spremlja in nadzira delovanje notranjega revizorja. V pomoč naj vam bodo zagotovila strokovnjakov: notranji revizor, ki opravlja svoje delo skladno s standardi, to lahko dokaže z opravljeno neodvisno zunanjo presojo kakovosti njegovega dela, ki jo mora najmanj enkrat na vsakih pet let opraviti zunanji presojevalec.


Kaj so odgovornosti, pristojnosti zunanjega izvajalca notranjerevizijske dejavnosti (v primeru, da nimamo zaposlenega notranjega revizorja)?

Od zunanjega izvajalca lahko pričakujete pomoč pri:

  • vašem boljšem razumevanju strokovnih pravil izvajanja notranjerevizijske dejavnosti,
  • izvrševanju nalog osebe, odgovorne za notranje revidiranje (notranjerevizijski predstojnik),
  • pomoč pri identifikaciji področij, ki so najbolj tvegana in jih je potrebno še posebej skrbno obvladovati,
  • svetovanje glede načina spremljanja priporočil,
  • po potrebi pa lahko tudi pomoč pri pripravi dokumentov:
    • temeljne listine,
    • metodologije za oceno tveganj,
    • načrta dela,
    • poročil o delu (letna, medletna).

Od zunanjega izvajalca pa morate zahtevati:

  • da bo izvajal notranjerevizijske storitve v skladu s pravili notranjega revidiranja,
  • da bo deloval s skrbnostjo dobrega strokovnjaka v skladu s pravili notranjega revidiranja,
  • varoval kot zaupne vse podatke, informacije in dokumente, ki so mu dani na razpolago ali do katerih ima dostop v zvezi z opravljanjem storitev in jih ne sme razkriti nepooblaščenim osebam.

Da bi se izognili kasnejšim nesporazumom, naj listina ali pa pogodba vsebujeta jasno navedbo vseh teh pristojnosti in odgovornosti. Pri pripravi listine navadno že sodeluje strokovnjak s področja notranjega revidiranja, zato verjetno ne bo težav, pri sestavi pogodbe pa priporočamo, da se sklicujete neposredno na stališče SIR-a.


Kako je z dokumenti, ki nastajajo med izvajanjem notranjerevizijske dejavnosti (delovno gradivo)?

Med izvajanjem notranje revizije nastaja vrsta dokumentov: načrt dela, zabeležke, kopije, zapisniki, tabele, izpisi, idr. – vse to se imenuje delovno gradivo. Izvajalec notranje revizije mora pripravljati delovno gradivo v skladu z zahtevami pravil notranjega revidiranja.
Gradivo se lahko hrani:

  • pri izvajalcu ali
  • pri naročniku.

Če se delovno gradivo hrani pri izvajalcu, mora le-ta organizaciji na njeno zahtevo omogočiti dostop do gradiva, velja seveda tudi obratno. Način hranjenja naj se opredeli v pogodbi.
Pri določanju časa hrambe je potrebno upoštevati področno zakonodajo, sicer pa naj se gradivo  hrani vsaj do izvedbe zunanje presoje kakovosti notranjerevizijske dejavnosti.



Na vrh

12. oktober 2017
Stran je prirejena za Internet Explorer 7 ali novejši ali Firefox verzije 2 ali novejši, Netscape verzije 6 ali več in ločljivost zaslona 800 x 600 pik.
Nekatere strani in obrazci uporabljajo tudi JavaScript.