Revizor 10/2002

Uvodnik

(Editorial)

V enem od prejšnjih Revizorjev sem obljubil, da bomo več prostora namenili novostim, ki jih prinašajo novi računovodski standardi. Priprave na izdelavo letnega poročila po novem v vrsti družb že zelo intenzivno potekajo, zato je potreba po njih precejšnja. S prispevki, ki obravnavajo novosti, vam želimo pomagati pri vašem vsakdanjem delu in odpraviti morebitne dvome ter vas spodbuditi k razmišljanju, kako se kake težave drugače lotiti in poiskati boljšo rešitev; tudi zato naj bi prispevki združevali teoretične podlage s praktičnimi napotki za delo. Ena večjih zamer starim računovodskim standardom je povezana z razkritji. Niso jasno določali, katera so obvezna, bilo jih je premalo, bila so neustrezna in še kaka slabost bi se našla. Novi standardi dajejo razkritjem veliko večji poudarek; sicer jih še vedno zahtevajo manj kot mednarodni računovodski standardi, pa vendar je storjen bistven korak v to smer. In ravno pojasnilom bom
Pa še tale nasvet: kljub obilici dela včasih le poglejmo skozi okno in si oči spočijmo na razkošju jesenske palete toplih barv. Vsak pogled, vsak trenutek je dragocen, in če ga ne doživimo, bo utonil v pozabo in bo, kot da se ni nikoli zgodil. Postojmo, poglejmo in prisluhnimo; pa ne le materi naravi, ampak tudi sodelavcem, prijateljem in vsem, s katerimi se družimo: laže jih bomo razumeli, in oni bodo laže razumeli nas.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Obdavčitev finančnih storitev z davkom na dodano vrednost

(The Quality of Internal Auditing Department)
Andreja Kovač

Povzetek
V prispevku bodo predstavljeni pomen, cilji in načini zagotavljanja in presojanja kakovosti notranjerevizijskih služb. Slovenska notranjerevizijska stroka je šele na začetku svojega razvoja in se le malo ukvarja s kakovostjo svojih služb. Zato je bil namen ankete, v katero so bile zajete izbrane notranjerevizijske službe, ugotoviti ozaveščenost slovenskih notranjih revizorjev o pomenu kakovosti. Izsledki ankete izražajo raven ter načine zagotavljanja in presojanja kakovosti teh služb.

Summary
The article deals with the significance, aims and modes of quality assurance and evaluation in internal auditing departments. Slovenian internal auditing profession is at its early stage of development and so far it has not properly dealt with the quality of internal auditing departments. For that reason, the main goal of the survey - the questionnaires completed in a number of selected internal auditing departments - was to reveal the internal auditors' awareness of quality importance. The results clearly show the level of quality assurance and evaluation in internal auditing departments.


Zakonsko zahtevana razkritja v letnih poročilih

(Mandatory Disclosures in Annual Reports)
Mag. Blanka Vezjak

Povzetek
Razkritja informacij v računovodskih izkazih, namenjena zunanjim uporabnikom informacij v letnih poročilih, so za vsa slovenska podjetja predpisana z zakonom o gospodarskih družbah. Podjetja so dolžna v letnem poročilu v prilogi k računovodskim izkazom dodatno pojasniti vrednostne informacije, ki jih vsebujejo sami izkazi. Podjetja, zavezana reviziji, morajo poleg teh zakonsko predpisanih pojasnil v prilogo vključiti tudi razkritja, predpisana s slovenskimi računovodskimi standardi za vse pomembne zadeve. Prispevek se bo osredotočil na pojasnila, ki jih predpisuje zakon o gospodarskih družbah in ki jih morajo vključiti v svoja letna poročila vsa podjetja, tudi tista, ki niso zavezana reviziji.

Summary
The disclosures in financial statements that are intended for external users of information included in annual reports are mandatory for all Slovenian companies under the Companies Act. In the notes to financial statements in the annual report, the companies are obliged to give additional explanation of the value information included in the financial statements. In addition to mandatory notes to the financial statements, the companies subject to audit are also obliged to include the disclosures of all material matters in accordance with the Slovenian Accounting Standards. This article focuses on the notes to financial statements prescribed under the Companies Act that are to be included in the annual report by all companies, including those who are not subject to audit.


Modeliranje denarnih tokov, na katerih je zasnovano v prihodnost usmerjeno računovodstvo

(Cash Flows Modelling in the System of Accounting for the Future as the Specific Approach to Value Added Accounting)
Dr. Lorena Mošnja - Škare

Povzetek
V članku bodo obravnavani problemi modeliranja v prihodnosti pričakovanih denarnih tokov, ki so v središču v prihodnost usmerjenega računovodstva (PUR) avtorja Humphreyja H. Nasha. To računovodstvo je posebna izvedba računovodstva dodane vrednosti, ker je vrednost podjetja določena z razdonosenjem prihodnjih denarnih tokov, na enak način pa tudi sprememba njegove vrednosti, tj. dodana vrednost kot razlika med vrednostmi podjetja v zaporednih obdobjih. V nasprotju z zamislijo dodane gospodarske vrednosti kot inštrumenta poslovodenja je PUR sredstvo računovodskega poročanja, katerega modeli denarnih tokov omogočajo boljše komuniciranje s trgi kapitala, s čimer povečujejo njihovo učinkovitost. S tem je izpolnjena tudi naloga računovodskega poročanja in zaradi tega je prihodnost računovodstva, navkljub zapletenosti in številnim problemom pri praktični uporabi, v modeliranju denarnih tokov.

Summary
The paper explores the problems of modelling future expected cash flows which are in the focus of the system of Accounting for the Future (AFTF) designed by Humphrey H. Nash. This accounting system is a particular approach to (economic) value added (EVA) accounting since the company value is determined by discounted future cash flows, and so is its change - i.e. value added as the difference between consecutive company valuations. Unlike EVA, which is supposed to be a management tool, AFTF is a financial reporting tool whose cash flow models provide better communication to capital markets, thus increasing their efficiency. That makes the mission of financial reporting completed, and for that reason the future of accounting, despite of complexity and several implementation problems, lies in cash flows modelling.


Obdavčitev finančnih storitev z davkom na dodano vrednost

(Taxation of Financial Services Under a Value-Added Tax)
Mag. Breda Kastelic

Povzetek
Finančne storitve so v skladu s 6. smernico Evropske unije, sprejeto 17. maja 1977, oproščene plačila davka na dodano vrednost, državam članicam Evropske unije pa je dopuščena možnost, da dovolijo obdavčitev teh storitev. Davčna oprostitev pri finančnih storitvah (brez pravice do vstopnega davka) je v nasprotju z osnovnimi načeli davka na dodano vrednost, ker moti nevtralnost tega davka in povzroča kaskadni učinek, ki izkrivlja konkurenco. Evropska komisija proučuje možnosti drugačne obdavčitve finančnih storitev v ureditvi davka na dodano vrednost. Težava pri obdavčitvi finančnih storitev je, da ni mogoče opredeliti obrestnega pribitka na ceno (marže) za finančno posredništvo pri posamezni transakciji. Mogoče pa je izmeriti celoten pribitek na ceno, kar je omogočilo razvoj drugih metod obdavčitve finančnih storitev: seštevalne in odštevalne metode.

Summary
Under the provisions of the Sixth Council Directive 77/388/EEC of 17 May 1977, financial services are exempt from the payment a value-added tax, with alternative for Member States to allow the option to tax financial services. Exemptions of financial services (without the right to deduction) are alien to the fundamental principles of a value-added tax system, because they interfere with the neutrality of the tax, and the cascading effect distorts competition. European Commission is studying the possible methods of different taxing of financial services under a value-added tax system. The difficulty in taxing financial services is that it is not possible to identify the actual margin for financial intermediation in a particular transaction. But it is possible to measure the margin on an aggregate basis and this has provided the development of alternative methods of taxing financial services: the addition method, the subtraction method and the cash-flow method.


Uporaba rokovnih pogodb v slovenski praksi

(The Use of Forward Contracts in Slovenia)
Mag. Jožko Peterlin

Povzetek
Rokovne pogodbe so finančni inštrumenti, pri katerih je rok izpolnitve v sedanjosti dogovorjenih pogodbenih sestavin pogodbeno prenesen v prihodnost. V prispevku obravnavane osnovne vrste rokovnih pogodb smo predstavili glede na njihovo uporabno vrednost. Z rokovnimi pogodbami lahko trgujemo kot z vsakim drugim blagom ali pa jih uporabljamo kot orodja finančne politike pri ravnanju s finančnimi tveganji. Zakon o finančnem poslovanju podjetij zavezuje ravnateljstva ali najvišja vodstva podjetij k ravnanju s tveganji, kar prispeva k zagotavljanju plačilne sposobnosti podjetja.
Poslovanje z rokovnimi pogodbami je povezano z nekaterimi tveganji na trgu, zato je posebej predstavljeno. Trgi rokovnih pogodb določajo tudi ceno zanje in zato smo posebej predstavili pariteto obrestnih mer kot izhodiščno teorijo določanja rokovne cene finančnim inštrumentom.
Usmeritve podjetja pri ravnanju s finančnimi tveganji opredeljujejo način uporabe in razloge za uporabo rokovnih pogodb v podjetju. Ta usmeritev je sestavina finančne politike in kot taka del poslovne politike. Vloga nadzornega sveta pri ravnanju s tveganji je zelo pomembna, saj naj bi finančno politiko potrdil nadzorni svet v okviru strateškega načrta in letnih poslovnih načrtov.

Summary
Forward contracts are financial instruments in which the settlement of the today agreed contract elements is transferred into the future. Basic types of forward contracts presented in this article are researched from the applicable value point of view. We can trade with forward contracts as with any other type of goods or we use them as risk management tools within company financial policy. The Financial Operations Of Companies Act (ZFPP) obliges Chief executive officers to manage the risks, which contributes to company solvency assurance.
Dealing with forward contracts is connected to specific risks at the market. It is therefore presented separately. Forward markets determine the forward price, and hence, interest parity risk is presented as the starting theory of financial instruments future pricing.
The company's risk management orientation defines the manner of and reasons for the use of forward contracts in the company. Such orientation is part of financial policy and as such a part of the company's business policy. The role of the Board of Directors in risk management is very important, since the financial policy shall be adopted the Board of Directors within the strategic and annual business plans.