Revizor 10/2005

Uvodnik

(Editorial)

Prenova slovenskih računovodskih standardov se približuje koncu. Na predlagane spremembe ste se kar dobro odzvali in vse, ki ste nam poslali pripombe, priporočila in mnenja v tej zvezi, moram pohvaliti in se vam tudi zahvaliti. To se lahko razume tudi kot izraz zaupanja domači računovodski stroki in dejstva, da nam ni vseeno, kakšni bodo prenovljeni SRS. V imenu delovne skupine za prenovo standardov, komisije za standarde in tudi v imenu strokovnih služb Inštituta lahko le obljubim, da bomo vse pripombe temeljito proučili in jih poskusili upoštevati pri pripravi predloga prenovljenih SRS, ki ga bo obravnaval strokovni svet Inštituta. Poleg prispelih pripomb pa bomo morali upoštevati še predvidene spremembe zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi bile sprejete še letos in ki se bodo nanašale predvsem na obliko bilance stanja in izkaza poslovnega izida. Moram pa omeniti še nekaj, kar sicer ni neposredno povezano s SRS, vendar bo lahko imelo zelo zelo velike in pomembne posledice za poslovanje družb. Saj ste verjetno že ugotovili – gre za predlagane spremembe davka od dohodkov pravnih oseb, in sicer predvsem v delu, ki obravnava obdavčitev prehoda s SRS na MSRP ali s starih na prenovljene SRS. Osebno menim, da predlagana rešitev ni najboljša in da tudi ni "poštena" do davčnih zavezancev. Že znani nerazumni zakonski določbi, ki obdavčuje prevrednotenje sredstev na večjo pošteno vrednost in istočasno davčno ne priznava prevrednotenja na manjšo pošteno vrednost sredstev, se je pridružila zahteva po takojšnjem obdavčenju, res z odlogom plačila davka, tudi prevrednotenj, ki so posledica prehoda na MSRP oziroma prenovljene SRS. Lahko le zapišem, da take rešitve niso strokovne, predvsem pa niso poštene do davkoplačevalcev; silile jih bodo v iskanje rešitev, ki bodo povzročale dodatne stroške ter vplivale tudi na kapitalski trg in postavljale naše družbe v neenakopraven položaj z drugimi evropskimi družbami. Potem pa se bodo politiki čudili, če bo kapital bežal v tujino, če ne bomo konkurenčni, če ... še veliko tega bi lahko našteval. Se opravičujem, ampak kot sem že v preteklosti velikokrat konstruktivno kritiziral davčno ureditev, moram to spet ponoviti. Pa kaj je tem našim politikom? Ali so sploh lahko "naši" in delajo v dobro vseh nas, ali pa so jih le polna usta obljub in sladkega dobrikanja, ko bi bilo res treba nekaj storiti v dobro državljank in državljanov, pa je vse pozabljeno, in takrat nastopajo argumenti moči namesto moči argumentov. Sedaj bom napisal nekaj iskrenega, o čemer sem sam v sebi močno prepričan. Mislim, da so skoraj vsi slovenski finančni ministri obravnavali področje davkov le kot molzno kravo, ki mora napolniti državni proračun, v davke, davčne reforme in vse, kar je s tem povezano, pa se vsebinsko niso poglabljali. Davki so bili istočasno nujno zlo, ki so jim preprosto namenili premalo pozornosti. Saj ne trdim, da bi morali biti finančni ministri davčni strokovnjaki, ampak zanemarjati in z "levo roko" odpravljati področje, ki je "življenjskega" pomena za vse državljane in družbe kot davkoplačevalce, za državo pa najpomembnejši vir prilivov v državni proračun – to je vzvišena ignoranca in nerazumevanje vsakdanjih problemov, je izgubljena priložnost razvoja in napredka, je negacija upravljanja in vodenja države v dobro vseh nas in tudi izraba zaupanja. Pa dobro, vemo, da davke moramo plačevati, lahko se celo sprijaznimo s strokovno spornimi in nerazumnimi zakonskimi rešitvami, ampak, kdo me bo prepričal, da se moramo brez pripomb podrejati nerazumnemu administriranju in poročanju v zvezi davki? Pa saj veste: Izpolnjevali bomo 16 strani dohodninske napovedi, pa obrazce ODO, pa ... saj še poznate zakon o davčnem postopku. In sámo po sebi umevno vprašanje – je vse to res potrebno? Ali pa bi to lahko imenovali kar "prefinjena oblika mazohizma"? Tako! Sem bil pa kar oster. Kljub temu da se "politične" opcije, ki nas vodijo, menjajo, pa ostajajo problemi obdavčevanja enaki oziroma se še poglabljajo. Ali res vsem, ki se usedejo na Župančičevo 3, že kmalu pade "mrak na oči" in vidijo v davkih le sredstvo in način za zbiranje "penezov"? Trdim: Dokler ne bomo v davčne zakone vpeljali tudi elementov razvojne politike in vizije prihodnosti, se nam črno piše. In izgubljena bo še ena priložnost, še enkrat več bomo ugotavljali, da se obljube zelo razlikujejo od dejanj, še enkrat več ne bo vzpostavljen in spodbujen razvoj podjetništva ... Dovolj. In za konec še enkrat več – upanje vedno umre zadnje: Kako dolgo še in kdaj se bo kaj spremenilo tudi v dobro vseh nas, ki vse to financiramo? Samo še vzdih – kje so že tisti časi, ko so cesarju dajali desetino?

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Oblikovanje delovne skupine in človeški dejavniki

Assignment of Engagement Team and Human Resources
Irena Žerjal

Povzetek
Sistem obvladovanja kakovosti, ki je opredeljen v ISQC 1 in prenovljenem MRS 220, vključuje tudi človeške dejavnike in oblikovanje delovne skupine. Revizijska družba mora določiti postopke, ki ji bodo zagotovili dovolj strokovnjakov, sposobnih za opravljanje njenih poslov. Ti postopki naj vključujejo zaposlovanje, ocenjevanje izvajanja nalog in ocenjevanje sposobnosti zaposlenih, ocenjevanje primernosti zaposlenih ter njihovo strokovno razvijanje, napredovanje in nagrajevanje pa tudi ocenjevanje njihovih potreb.

Summary
Quality control system as stated in the International Standard on Quality Control (ISQC 1) and in the revised International Standard on Auditing 220 also comprises human resources and assignment of engagement teams. The audit firm should establish policies and procedures designed to provide it with reasonable assurance that it has sufficient personnel with the capabilities, competence and commitment to perform its engagements. Such policies and procedures address the following personnel issues: recruitment, performance evaluation, capabilities, competence, career development, promotion, compensation and the estimation of personnel needs.


Notranjerevizijska dejavnost v slovenskih organizacijah – izsledki raziskav

Internal Auditing Activities and Departments in Slovenian Enterprises – Research Results
Mag. Robert Horvat

Povzetek
V prispevku bomo predstavlli prve izsledke raziskave o notranjerevizijski dejavnosti v slovenskih podjetjih in drugih organizacijah, ki jo je opravila sekcija za notranjo revizijo pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Obravnavali bomo predvsem vprašanja razširjenosti, intenzivnosti, organiziranosti in zaposlencev tovrstnih dejavnosti v podjetjih in drugih organizacijah.

Summary
In this article we present the first results of our research study about internal auditing activities and internal auditing departments in Slovenian enterprises. The main emphasis is on the questions of the presence, service intensity, organization and executors of such activities and departments in Slovenian enterprises and some other types of organizations.


Kapital samostojnega podjetnika in davčni vidik prenosov sredstev

Capital of a Self-Employed Person and Transfer of Funds From a Tax Viewpoint
Branka Hercog

Povzetek
Gospodarski subjekti na trgu se pojavljajo v različnih statusnopravnih oblikah. Gospodarska ureditev jim mora zagotavljati enakopraven položaj na trgu, davčna ureditev pa mora biti nevtralna, ne glede na organizacijsko obliko.
Zdoh-1, ki je začel veljati 1. januarja 2005, uvaja novost pri obravnavanju naknadnih prenosov stvarnega premoženja iz gospodinjstva v podjetje samostojnega podjetnika, in sicer jih obravnava, kot da gre za brezplačno pridobljena sredstva, posledica tega pa je nepriznavanje stroškov amortizacije kot davčno priznanih stroškov. Davčna osnova je zaradi tega višja. Pri gospodarski družbi naknadna vlaganja (dokapitalizacija) takšnega učinka nimajo, saj se tudi naknadno vneseno stvarno premoženje z davčnega vidika obravnava enako kot vsa druga opredmetena osnovna sredstva.
Za takšno razlikovanje, ki neposredno vpliva na davčno obveznost gospodarskega subjekta, ni ne vsebinskega ne davčnega razloga. V obeh primerih gre namreč za prenose stvarnega premoženja z zasebnega na podjetniško področje z namenom opravljanja gospodarske dejavnosti, od rezultatov katere se plačuje davek.
Potrebna bi bila sprememba 37. člena Zdoh-1, in sicer, da bi se stvarno premoženje, ovrednoteno po pošteni tržni vrednosti, preneseno iz gospodinjstva v podjetje, štelo za kapital podjetnika, ki ni obdavčljivi prihodek. Takšno rešitev predlaga tudi tako imenovana Kranjčeva komisija za reformo davčne reforme.

Summary
Economic subjects on the market appear in diverse status and legal forms. Economic system should secure their equal position on the market and the tax regulation should remain neutral, regardless of an organizational structure.
The Income Tax Law 1, effective as from January 1st 2005, introduces novelties when dealing with subsequent transfers of actual property from a household to a company of a self-employed person. The Law treats these transfers as free acquired means, which entails the problem of non-acceptance of amortisation costs as allowable expenses. The tax rate is therefore higher. Subsequent investments (additional capitalisation) in a company corporation however do not have such effects, as subsequently entered actual property in these cases is treated equally as any other intangible fixed asset.
We do not see any contents or tax grounded reasons for such distinction, which directly affects the tax liability of an economic subject. Both examples describe transfers of actual property from a private to a business sphere with the purpose of handling economic activities, results of which are taxable. We see the need of changing the Article 37 of the Income Tax Law 1, according to which actual property that has been evaluated rightly and transferred from a household to a company should be considered as capital, which does not represent taxable income for an entrepreneur. Such solution was also represented by the so-called "Kranjc Committee for the reform of tax reform".


Obvladovanje tveganja je povezano z uspešnostjo podjetij

Enterprise Risk Management Practices are Linked to Performance
Mag. Aleš Berk

Povzetek
V prispevku bom predstavil dejavnike obvladovanja tveganja v slovenskih podjetjih in vpliv razvitosti obvladovanja tveganja na njihovo uspešnost. Večja in izvozno naravnana slovenska podjetja posvečajo tveganju večjo pozornost kot mala podjetja. Dejavnik tveganja, ki mu podjetja namenjajo posebno pozornost, je vezan na poslovni cikel in spremembo deviznega tečaja. Raziskava kaže, da je zadolženost podjetij skladna s predpostavkami, ki temeljijo na poslovnem vzvodu. Ugotavljam tudi, da dosegajo podjetja, ki posvečajo obvladovanju tveganja večjo pozornost, večjo donosnost ter so učinkovitejša, produktivnejša in plačilno sposobnejša. Takšna podjetja so financirana z večjim dolgom. Podjetja, ki poslujejo v kapitalsko intenzivnejših panogah, posvečajo obvladovanju tveganja več pozornosti.

Summary
In this article I present the perceived determinants of enterprise risk management of Slovene firms and the effects of risk management practices on performance. Large surveyed firms, compared to their smaller counterparts do pay more attention to information about exchange rate movements, which also holds true for firms recording substantial proportion of foreign sales. The most important perceived risk driver is tied to business cycle. It is shown that long-term debt to some extent depends upon the degree of operating leverage. Firms that better manage risk show better financial performance, manage assets more efficiently, reach higher productivity and are more liquid. They also use more financial leverage. One of the factors that motivates firms to better manage risk is capital-intensity.