Revizor 11/2001

Uvodnik

(Editorial)

Sicer še ni konec leta, ko se običajno delajo tudi obračuni za preteklo obdobje, pa vendar si letošnji november zasluži nekaj več tovrstne pozornosti. Pa poglejmo, zakaj. Najprej kratek skok v zgodovino razvoja revidiranja v Sloveniji. Seveda se moramo vrniti čisto na začetek; v pionirske čase. Leto 1993, ko je bil sprejet zakon o revidiranju in ko je bil ustanovljen Slovenski inštitut za revizijo, je bilo prva prelomnica v razvoju revizijske stroke v Sloveniji. Revizija se je začela pospešeno razvijati in lahko rečemo, da se kljub kratkemu obdobju mogoče celo nekoliko prezgodaj približuje zrelim letom. Seveda se je v teh letih razvijala tako na teoretičnem kot na praktičnem področju. O tem pričajo tudi številni strokovni članki v mesečniku Revizor, ki letos izhaja že dvanajsto leto, o tem nas prepriča osem zvezkov iz zbirke Metodika revidiranja, ne smemo spregledati prevoda ameriškega učbenika Revidiranje -
Smo v letu 2001. Sprejet je bil nov zakon o revidiranju. Izvoljen je revizijski svet. Izdelana je vizija razvoja revizijske stroke ob vstopu v novo tisočletje. Vse to kaže, da smo na pragu nove, lahko rečem moderne dobe revizije v Sloveniji. Seveda moramo poznati svojo zgodovino in ob tem ne smemo pozabiti, da vedno ni bilo lahko, da je bilo veliko ovir in da ima revizijska stroka prav zaradi svoje strokovnosti in neodvisnosti tudi nasprotnike; vendar mora biti pogled usmerjen v prihodnost, v jutrišnji dan. Za to pa je treba imeti jasno vizijo razvoja. In revizijska stroka v Sloveniji jo ima. Jasno začrtano z zadostno količino znanja in organizacijskih sposobnosti za njeno uresničitev. Tudi zato se za njen razvoj ni treba bati.
Lahko sklenemo: novo tisočletje, nov zagon, nova gledanja in novi načini dela, nove ideje in novi izzivi. V tej dobi novih tehnologij in ob poplavi informacij ter različnih poti lahko z gotovostjo rečemo, da slovenski revizorji vemo, kaj hočemo, in da poznamo tudi poti, kako želeno doseči. Vizija je jasna, temeljna organizacijska izhodišča so postavljena, na nas pa je, da jih uresničimo. Pri tem pa nas mora sodelovati čim več. Le z enotnim, skupnim in strokovno neoporečnim nastopom bomo lahko kljubovali raznim tudi politično obarvanim pritiskom, omalovažovanjem stroke in nagajanjem ter napenjanjem in razkazovanjem mišic posameznikov, mogoče pa tudi nekaterih struktur naše družbe. Zatorej, poslušajte in poskušajte razumeti naše sporočilo! Slovenska revizijska ter računovodska in druge stroke, združene v okviru Slovenskega inštituta za revizijo, pa tudi Slovenski inštitut za revizijo smo bili vedno tudi strokovno
Naj bo za danes dovolj. Še nekaj. V zadnjem uvodniku sem v zadnjem stavku tudi zapisal, da je noro in da je realnost, da smo dejavni kar 26 ur na dan ter da nam bo laže, če se bomo na to navadili. Kar nekaj kritik na tako zapisano misel sem dobil. Ja, tudi tako ste lahko razumeli, toda poanta je bila nekje drugje, in ne le v 26-urnem delavniku. Čeprav 26 ur na dan ne delamo in ne moremo delati, pa s službo in problemi stalno živimo. Preprosto so del nas, ne glede na to, koliko ur ima dan.
Lepo se pripravite na veseli december in - uživajte (če lahko).

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Davčno revidiranje povezanih oseb

(Tax Auditing of Related Persons)
Štefan Kuhar*

Povzetek
Podjetja se v razmerah neomejenega širjenja in povezovanja trgov (globalizacije) med seboj vse pogosteje povezujejo, tako da imajo enotno poslovno politiko, ostajajo pa pravno samostojna. Davčne uprave po vsem svetu se pri njihovem nadzoru srečujejo s težavami, kako popraviti prenosne (transferne) cene, ki si jih med seboj zaračunavajo povezane osebe, na tržno raven oziroma na raven, doseženo pri poslovanju z nepovezanimi osebami. Zato uporabljajo za davčne namene posebne metode za določanje prenosnih cen, pogosto tiste, ki jih je sprejel davčni odbor pri OECD. Slovenski zakon o davku od dobička pravnih oseb opredeljuje povezane osebe in metode za ugotavljanje prenosnih cen zelo pomanjkljivo, zato jih bo treba v novem zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki bo nadomestil sedanji zakon o obdavčitvi dobička pravnih oseb, opredeliti natančneje.

Summary
Globalisation entails an increasing trend of establishing closer connections between domestic and foreign business enterprises frequently remain independent, but pursue a uniform business policy. Tax authorities all around the world, controlling such entities, face the challenge of how to adjust the transfer prices charged between related enterprises to the market level, i. e. at arm's length principle. To this end, tax authorities apply special methods for the determination of transfer prices for tax purposes, often those adopted by the OECD Tax Committee. The Slovene Corporate Income Tax Act only provides a rather deficient definition of related persons and of the methods for the identification of transfer prices. It will be necessary to define this more exactly in the new law on corporate income tax that will substitute the existing act.

*Štefan Kuhar, univ. dipl. ekon., absolvent magistrskega študija ekonomija in poslovne vede na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, smer računovodstvo in revizija. Domači naslov: Tešanovci 83, 9226 Moravske Toplice.


Zaščita kapitala
(Revalorizacija v sloveniji in zaščitne obresti na hrvaškem ter njun vpliv na plačilo davka od dobička)

(Protection of Capital / Revaluation in Slovenia and Protective Interest in Croatia, and Their Influence on Corporation Tax Payment)
Vanda Debelak*

Povzetek
Praviloma se gospodarstva na prehodu še vedno spopadajo s problemom inflacije, nekatera bolj, druga manj uspešno. Inflacija negativno vpliva na vrednosti kategorij v računovodskih izkazih podjetij, če država z zakoni in predpisi ne poskrbi za njihovo zaščito. Inflacijo v Sloveniji obravnavajo slovenski računovodski standardi, ki zahtevajo preračunavanje postavk kapitala na novo kupno moč in s tem ščitijo lastnike pred razvrednotenjem njihovih naložb. Na Hrvaškem so do nedavnega davčno osnovo za plačilo davka od dobička zmanjševali za tako imenovane zaščitne obresti, katerih prvotni namen je bil spodbujanje naložb. Zaščitne obresti so z novim zakonom o davku od dobička odpravljene, z njimi pa tudi zaščita kapitala pred inflacijo.

Summary
As a rule, economies of transition still face the problem of inflation and cope with it more or less successfully. Inflation negatively influences the values of financial statements categories of companies if the state doesn't protect them by laws and regulations. In Slovenia, inflation effects are regulated in Slovene Accounting Standards which provide for obligatory recalculation of capital items to the new purchasing power and, in this way, protect the owners from devaluation of their investments. In Croatia, until recently, the corporation tax base was reduced for the so-called protective interest, the prime intention of which was to stimulate investments. With the new Corporation Tax Act, protective interest was abolished and, along with it, also the protection of capital from inflation.

*Vanda Debelak, univ. dipl. ekon.; preizkušena davčnica; direktorica financ in računovodstva za območje držav nekdanje Jugoslavije, Aventis CropScience, d. o. o., Ljubljana. Domači naslov: Delavska cesta 50, 4000 Kranj.