Revizor 1/2006

Uvodnik

(Editorial)

Pa smo spet na začetku. Novo leto, nove naloge z novimi izzivi, pa še nedokončane in odprte zadeve in novi problemi. Kolo časa se vrti in z vsakim novim dnem se nekaj novega zgodi, nekatere zadeve se rešijo ... in tako iz dneva v dan. Verjetno ste novoletna slavja in nekajdnevni odklop že pozabili in se vrnili v vsakodnevni delovni ritem, pripravljeni na spopade z vsemi nepričakovanimi in novimi nalogami. Kako hitro gre vse skupaj! In prav je tako. Če malo v šali dodam - drugače bi vam bilo še dolgčas, včasih ne bi vedeli, kaj početi, in še kake neumnosti bi se vam motale po glavi.

Torej začnimo delovno. Najprej nekaj besed o novih SRS. Prilagoditev SRS (2002) vsebinski zasnovi, teoretičnim podlagam in predvsem temeljnim pravilom vrednotenja in merjenja računovodskih postavk mednarodnih standardov računovodskega poročanja je bila gotovo najpomembnejše in strokovno najzahtevnejše opravilo v zvezi z zadnjo prenovo SRS in njihovo uskladitvijo z zahtevami 4. in 7. direktive EU ter določbami MSRP. Zaradi take ureditve je bilo treba SRS prenoviti tako, da so v njih zapisana pravila vrednotenja in merjenja računovodskih postavk enaka pravilom, ki jih določajo MSRP. Konec decembra 2005 so novi SRS - z izjemo SRS 24 in 25, ki sta vezana na sprejetje novega zakona o gospodarskih družbah - pridobili tudi soglasje ministrstva za finance oziroma ministrstva za gospodarstvo RS in začeli veljati 1. januarja 2006. S tem soglasjem so novi SRS pridobili legitimnost in legalnost. Upravičeno tudi pričakujemo, da bosta SRS 24 in SRS 25 pridobila soglasji ministrstev takoj po sprejetju ZGD-1, kar naj bi se zgodilo v prvi tretjini letošnjega leta.

Naj v zvezi s SRS 2006 le dodam: Prenova SRS je bila potrebna, ker so se od leta 2002, odkar so veljali "stari" SRS, ki so bili ob sprejetju praktično usklajeni s takrat veljavnimi MRS, slednji precej spremenili, tako da SRS 2006 niso v nasprotju z njimi. Pa še to: kljub upoštevanju teoretičnih izhodišč MSRP so SRS plod domačega znanja in dosežkov, ki celovito urejajo ureditev računovodenja, in obravnavajo tudi področja, ki jih MSRP še ne pokrivajo. Ker pa SRS sprejemamo in pojasnjujemo v Sloveniji, se na ta način izražajo tudi nacionalni interes ter samostojnost in neodvisnost stroke.

Nove SRS imamo, in sedaj jih moramo še uporabljati. Lahko pa na prenovo SRS gledate tudi skozi očala reform, o katerih se zadnje čase veliko govori. Bom kar zapisal - računovodska stroka je od besed prešla k dejanjem in je s prenovo SRS že prispevala svoj delež k spremembam v družbi. S sprejetjem SRS 2006 je Slovenija zgled drugim državam, saj so ob doslednem upoštevanju izhodišč MSRP teoretično in smiselno nadgrajeni in prilagojeni najnovejšim razvojnim težnjam na področju računovodenja, v njih pa so upoštevane tudi prilagoditve malim in srednjim družbam, tipičnim za slovensko gospodarstvo. Tako SRS na dokaj enostaven, vendar teoretično neoporečen način opredeljujejo temeljna pravila računovodenja, usklajena z najnovejšimi razvojnimi in teoretičnimi zahtevami v Evropi, ob upoštevanju domačega znanja in razvojne stopnje našega gospodarstva.

Kakorkoli že - to, kar je bilo obljubljeno, smo torej izpeljali. Le želimo si lahko, da bodo tudi reforme na drugih področjih, predvsem davčnem, izpeljane na podoben način. Žal smo na teh področjih bolj ali manj še vedno le pri besedah in zdi se, da koncept tudi še ni dokončno sprejet. Čas pa neusmiljeno teče in kar mudi se že. Saj veste: nekaj je govoriti in obljubljati, veliko zahtevneje pa je ideje tudi uresničiti. Torej: kdaj lahko pričakujemo kaj bolj konkretnega, da bomo vsaj približno zares vedeli, v katero smer veter piha in kaj nas čaka?

In, ne nazadnje - pravzaprav bi bilo verjetno prav, da bi se ta uvodnik s tem začel: Ponosni smo na priznanje, ki ga smo ga prejeli pred koncem lanskega leta in ga je Slovenskemu inštitutu za revizijo podelil IFAC. Upravičeno ga lahko štejemo kot priznanje za dosedanje delovanje Inštituta in potrditev, da smo v preteklosti ravnali prav; hkrati pa ga razumemo tudi kot obveznost, da na tej poti še naprej vztrajamo.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar