Revizor 1/2009

Uvodnik

(Editorial)

Verjetno pri sestavljanju letnih poročil vsaj v nekaterih družbah že kar dolgo ni bilo toliko razprav, prepričevanj, razmišljanj in raznovrstnih idej. Saj ne, da bi se pravila sestavljanja ali računovodenja kaj pomembno spremenila, le pričakovanja in razumevanje ali nerazumevanje dejanskega stanja so pri nekaterih, predvsem članih poslovodstva, zelo različna. Kar nekaj računovodij in računovodkinj mi je v teh dneh potožilo, da so pod velikimi pritiski predpostavljenih, naj sestavijo letna poročila po "željah", in to tako, da poslovni izidi ne bili (pre)slabi. Take zahteve pa nekateri prenašajo tudi na revizorje. Slabitev sredstev, predvsem finančnih naložb, je običajno jabolko spora in jedro nesoglasij. Res je v nekaterih primerih zelo težko priznati, da nekatera sredstva niso več toliko vredna, kot so bila še pred nedavnim. Seveda smo vsi raje uspešni in se vsaj navzven kažemo v lepši luči. Pa vendar, podobno ali kar enako kot v vsakdanjem življenju, ki je sestavljeno iz vzponov in padcev, je tudi v poslovnem svetu. In pravijo, da za vsakim dežjem posije sonce; ja, pa za vsakim soncem nas tudi prej ko slej namoči, kajne? Taka so dejstva. In tudi računovodski izkazi morajo vsebovati v podatkih in informacijah izraženo dejansko stanje. Čemu torej pritiski na sestavljavce, naj odstopajo od vnaprej postavljenih pravil? Verjamem, da je neuspehe in poraze veliko teže priznati, kot pa se sončiti na lovorikah slave in hvale. Pa vendar še vedno velja, da je resnično velik tisti, ki zna prenašati tudi poraze in se predvsem iz njih nekaj naučiti. Sicer pa, ali res lahko privolimo v teorijo porazov? Vsakdo, ki malo več ve o ekonomiji, tudi ve, da se ta giblje ciklično; torej imamo po obdobju sedmih debelih krav obdobje sedmih suhih krav. So to porazi, neuspehi? Poimenovanje ni važno, pa vendar nas sedanje razmere opozarjajo, da je zapitek enkrat pač treba plačati. Predvsem pa, da je resnično uspešen tisti, ki bo znal poraz spremeniti v zmago. Torej so pred nami novi izzivi, in čeprav se morda sliši čudno, nam recesija daje nove priložnosti, lahko je to nov zagon, iskanje novih, boljših poti. Kar je, pač je, in čim prej dejansko stanje sprejmemo, analiziramo in poiščemo poti iz njega, toliko bolje za nas. Predvsem pa me je v teh zgodbah, povezanih s sestavljanjem računovodskih izkazov za leto 2008, presenetil kar večinski pogled na pomen podatkov v računovodskih izkazih. Bog ne daj, da bi izkazali izgubo ali slabši poslovni izid v izkazu poslovnega izida – istočasno pa nas podatki o premoženju ne zanimajo preveč. Kako naj to imenujem? Morda slovenska "obsedenost" s poslovnim izidom? Ali je torej za nas trenutni poslovni izid pomembnejši od vrednosti premoženja? Zelo kratkoročno in zastarelo razmišljanje, ki zahteva malo globlji razmislek tudi o tem, kaj sploh je poslovni izid, kako ga ugotavljamo, kaj ga sestavlja in podobno. Odgovori niso tako enostavni, kot se morda kaže na prvi pogled. Ste že slišali za vseobsegajoči donos (comprehensive income)? Rešitve, ki jih je prinesel novi MRS 1 in ki jih bomo morali verjetno vgraditi v slovenske računovodske standarde, so zagotovo prave in v stroki že dolgo poznane. Upam pa tudi, da bodo pripomogle k razmišljanju predvsem naših vodilnih, da bodo spoznali, da je celotna uspešnost podjetja odvisna tako od uspešnega poslovanja, ki je rezultat proizvajanja ali opravljanja storitev, imenujmo to učinek notranjih dejavnikov, kot tudi uspešnega poslovanja, ki je rezultat upravljanja premoženja podjetja. Dodaten dokaz torej, da je poslovni izid, ugotovljen v izkazu poslovnega izida, sicer pomemben, pa vendar je še pomembnejši vseobsegajoči donos. Seveda pa se je treba tudi zavedati, da je treba sedaj uporabljani način sestavljanja poslovnega izida "očistiti" in predstaviti kot del, ki je posledica prihodkov iz poslovanja (revenue), in del, ki je posledica prihodkov iz gospodarjenja s sredstvi (gains); za vseobsegajoči donos pa dodati predvsem učinke prevrednotenja sredstev.

In za konec še nekaj. Upam, da bomo vsi skupaj, torej tako računovodje kot revizorji in tudi poslovodje v teh težkih časih opravili izpit iz strokovnosti ter tako pri sestavljanju kot tudi revidiranju računovodskih izkazov upoštevali le in samo strokovna pravila ter po svoji vesti in s strokovnim znanjem, ki ga vsekakor imamo, sestavili in revidirali računovodske izkaze tako, kot se od pripadnikov stroke pričakuje. Vsem ostalim pa še tole sporočilo: še vedno se je, če ne prej pa na malo daljši rok, izkazalo, da so le strokovna pravila in zavezanost stroki ter tudi moralna in etična načela tisti, ki vedno zmagajo. Prepričan sem, da to velja tudi za sedanje "izredne" razmere in da je izkazovanje "boljših" rezultatov zaradi na primer neopravljenih oslabitev sredstev v primerih, ko bi to bilo potrebno, le metanje peska v oči in zidanje potemkinove vasi. Glavni in odgovorni urednik dr. Marjan Odar

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Nasprotja osebne odličnosti, ki še vedno omogočajo poklicno odličnost človeka

(Contraries of Personal Excellence Which Still Allow for Professional Excellence)
Dr. Ivan Turk

Povzetek
Poklicna odličnost je povezana s poslovnimi dosežki, osebna odličnost pa z izstopajočimi osebnimi značilnostmi. Poklicna odličnost ni odvisna zgolj od osebne odličnosti in osebna odličnost ne zagotavlja nujno poklicne odličnosti. Včasih je poklicna odličnost povezana z značilnostmi, ki so v nasprotju s tistimi, ki so povezane z osebno odličnostjo.

Summary
Professional excellence is connected with business achievements, and personal excellence with outstanding personal characteristics. Professional excellence does not depend on personal excellence alone, and personal excellence does not inevitably assure professional excellence. Sometimes, professional excellence is connected with characteristics which oppose those connected with personal excellence.


Ustanovitev in delovanje revizijske komisije

(Establishment and Functions of the Audit Committee)
Dr. Meta Duhovnik

Povzetek
Da bi bilo zagotovljeno učinkovito delovanje revizijske komisije, mora ta imeti natančno opredeljena pooblastila. Prav tako mora biti opredeljen način njenega komuniciranja z zunanjim in notranjim revizorjem ter poslovodstvom družbe. Na drugi strani mora revizijska komisija delovati popolnoma neodvisno. Njeno delovanje je lahko uspešno, če člani nadzornega sveta ali upravnega odbora razumejo in cenijo prednosti njenega delovanja ter imenujejo v revizijske komisije neodvisne strokovnjake.
Članek predstavlja ustanovitev in način delovanja revizijske komisije v slovenskem pravnem redu. Vključuje tudi obsežen vprašalnik, ki služi za preverjanje učinkovitosti delovanja računovodskega sistema, sistema obvladovanja tveganj ter popolnosti vzpostavitve in delovanja notranjih kontrol v družbi. Kot tak je lahko koristen pripomoček za revizijsko komisijo, v družbi, ki revizijske komisije nima, pa za nadzorni svet ali upravni odbor.

Summary
To function properly, any audit committee must have the full authority of the board. It must have clear terms of reference and channels of communication with the management and with internal and external auditors. On the other hand, its job has to be carried out completely independent. The committee can be successful if the members of the board understand and appreciate its benefits for the company as a whole and nominate committee members who are independent financial experts.
The article presents the establishment and functions of the audit committee. It also includes a relatively complex questionnaire which can serve for checking the performance of accounting and risk management systems as well as the completeness and functioning of the internal control system in Slovenian companies. As such it can be a useful practical tool for either the audit committee or the supervisory board/board of directors in cases where an audit committee does not exist.


Tveganja in dejavniki razkrivanja informacij o (po) poslovnih odsekih

(Risks and Factors of Business Segment Reporting)
Daniel Zdolšek

Povzetek
V tem prispevku predstavljamo dejavnike, ki vplivajo na obnašanje vodstva podjetja pri razkrivanju informacij o (po) odsekih podjetja. Razkrivanje informacij o (po) odsekih ima številne ugodne posledice za podjetje in za uporabnike teh razkritij. Raznovrstna tveganja, povezana z razkritjem informacij o (po) odsekih (možnih dodatnih stroškov, izgub konkurenčnih prednosti podjetja, razkritij strategij ipd.), so kljub tem pozitivnim učinkom prisotna. Na odločitve vodstva podjetja, ali razkrivati informacije o (po) odsekih, kako jih razkrivati, na druge z razkrivanjem informacij o (po) odsekih povezane usmeritve in s samim obnašanjem vodstev podjetij povezana vprašanja vplivajo različni dejavniki (velikost podjetja, prepletenost odsekov, uspešnost posameznih odsekov in tako naprej). Vpliv dejavnikov je glede na različne okoliščine različen..V izhodišču prispevka so zato predstavljene prednosti in slabosti razkrivanja informacij o (po) odsekih ter osnovne značilnosti in učinki poslovodnega načina poročanja o (po) odsekih, v nadaljevanju prispevka pa dejavniki, ki vplivajo na razkrivanje informacij o (po) odsekih in možni načini preračunljivega obnašanja vodstev podjetij pri razkrivanju teh informacij.

Summary
This article presents factors that affect the behaviour of enterprise's management when disclosing business segment information. Business segment disclosures have several positive consequences both for the enterprise and the users of these disclosures. Nevertheless, different risks associated with revealed business segment information can be identified (possible additional costs, losing enterprise's competition advantages, disclosures of enterprise's segment strategies). The enterprise's management decision on whether to disclose business segment information, how to disclose this information and other questions related to enterprise's business segment disclosure policy and management's behaviour depends on various factors (the size of the enterprise, segments combination, performance etc.) which differ with regard to identified initial parameters. The article begins with a presentation of advantages and disadvantages of business segment reporting, and of basic characteristics and consequences of the adopted management approach; it continues in the presentation of various factors that influence business segment disclosures and various opportunistic behaviour possibilities of the enterprise's management when disclosing business segment information.


Oblikovanje popravkov vrednosti terjatev v komunalnih podjetjih

(Receivables Write-Own of Inpublic Utility Companies)
Matej Loncner

Povzetek
Pomemben del postavk, ki jih javna komunalna podjetja zaračunavajo kupcem, se nanaša na različne dajatve, ki niso njihov prihodek, ampak prihodek občinskih oziroma državnega proračuna. Nekatera javna komunalna podjetja poleg tega zaračunavajo tudi storitve za druga podjetja oziroma režijske obrate občin. Tudi te zaračunane dajatve in storitve niso prihodek komunalnih podjetij, ampak jih je treba izkazovati na kontih obveznosti do občin oziroma iz poslovanja za tuj račun. Zaradi tega pri oblikovanju in knjiženju popravkov vrednosti terjatev v javnih komunalnih podjetjih prihaja do nekaterih posebnosti, ki so predstavljene v prispevku in katerih neupoštevanje se lahko pokaže v bistveno napačnih navedbah v računovodskih izkazih. V prispevku so prikazani tudi nekateri možni načini oblikovanja popravkov vrednosti terjatev v komunalnih podjetjih, najpogostejše napake pri njihovem knjiženju ter možne izboljšave in poenostavitve pri njihovem oblikovanju.

Summary
A substantial part of the items that public utility companies charge to their consumers are associated with environmental taxes. These items, however, are not the revenues of public utility companies, but are a part of the community budget. Furthermore, some of the public utility companies also charge several taxes and services on behalf of other utility companies or communities. Instead of being the revenues of the public utility companies, such taxes and services are likewise revenue of the communities or other utility companies and should be presented as such. The accounting records of receivables write-downs in public utility companies thus differ from those in other companies. If these differences are not accounted for correctly, they result in substantial material errors in the financial statements of the public utility companies. This article also presents some of the possibilities for the formation of correct write-downs of receivables in public utility companies, the most common errors, and several possible associated improvements and simplifications.


Ocenjevanje vrednosti podjetij za namen iztisnitve manjšinskih delničarjev

(Business Valuation for Purposes of Minority Squeeze-Outs)
Mag. Bojan Kunovar, dr. Nina K. Cankar

Povzetek
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Zakon o prevzemih (ZPre-1) vsebujeta zakonske osnove določanja vrednosti v primerih iztisnitve manjšinskih delničarjev. Z vidika ocenjevalcev vrednosti podjetij so pomembni predvsem primeri iztisnitve z uporabo določb ZGD-1, ko jih delničarji običajno najamejo za pomoč pri določitvi primerne višine denarne odpravnine. Ocenjevalci morajo pri tem upoštevati zakonske določbe ter pravila stroke. V Sloveniji so primeri iztisnitve manjšinskih delničarjev vse bolj pogosti, prav tako tudi nesoglasja med delničarji glede višine denarne odpravnine. Tako smo v članku podali pregled metodoloških okvirov, ki jih ocenjevalci lahko uporabijo pri ocenjevanju vrednosti podjetij za namen iztisnitve manjšinskih delničarjev.

Summary
The Companies Act and the Takeovers Act provide the legal framework for determining the value of shares in case of minority squeeze-outs. The provisions of the Companies Act are especially important from the point of view of business appraisers who are regularly engaged by shareholders to help them determine the appropriate value for minority squeeze-outs. When appraising the value, business appraisers need to abide by the legal framework and professional standards. In Slovenia, the number of cases of minority squeeze-outs is increasing and along with it there are many disagreements among shareholders as to the appropriate value to be paid out to minority shareholders. The article includes an analysis of methodological issues that business appraisers can use when valuing a business for the purpose of minority squeeze-outs.