Revizor 1/2010

Uvodnik

(Editorial)

Pred vami je prva številka v letošnjem letu. Jubilejna! Prva številka Revizorja je izšla v prejšnjem tisočletju, pred 20-imi leti. Vsekakor se je Revizor v tem obdobju bolj ali manj uspešno spopadal z začetnimi otroškimi težavami ter iskal samega sebe in smisel izhajanja pa tudi pravo vlogo in poslanstvo v letih mladostnega dozorevanja. Odrastel je v strokovno revijo, ki si je izborila svoj prostor v slovenski strokovni javnosti. Pa vendar se vedno lahko vprašamo, ali je to res vse, ali se ne da drugače in bolje. In prav jubilej je lahko izgovor in razlog za razvojnokritično analizo prave vloge in položaja ter vizije nadaljnjega izhajanja Revizorja. Ali v času digitalizacije, interneta, elektronskih medijev sploh še potrebujemo "klasično" strokovno revijo, ki ima na dokaj omejenem jezikovnem območju razmeroma nizko naklado in ki jo berejo predvsem strokovnjaki in drugi iskalci, raziskovalci in ustvarjalci novih idej na področju revizijske, računovodske, davčne, finančne, ocenjevalske in tudi drugih sorodnih strok? Kljub različnim možnim pomislekom, dvomom in morda tudi preračunljivim poslovnoizidnim podatkom pa je Revizor praktično edina slovenska strokovna revija, ki z objavljenimi prispevki kaže in podpira razvoj domače revizijske in z njo povezanih strok in ki, ne nazadnje, omogoča promocijo in uveljavitev novih avtorjev, torej domače strokovne inteligence s teh področij.

Pa vendar, v zrelih letih, ko je pogled na preteklost že odgovornejši in kritičnejši, ko že znamo trezneje oceniti in projicirati v prihodnost tudi slabosti in pomanjkljivosti, je vsekakor pomembno, da na tej podlagi izdelamo vizijo in začrtamo pot v prihodnost. Vsekakor bo Revizor v obliki in z vsebino, kot jo poznate, letos še izhajal. Kako pa naprej? Ja, kar nekaj novih zamisli je v igri. Po vsej verjetnosti bo Slovenski inštitut za revizijo poleg izdajateljstva prevzel tudi založništvo, kar pomeni, da bo za revijo odgovoren v celoti. Pomembna pa je vsebina. Ideja, ki je trenutno zelo vroča in po mojem mnenju tudi zelo dobra, je, da bi sledili spremenjeni vsebinski zasnovi. Vsaka številka naj bi bila tematska; obravnavala naj bi najnovejše strokovne dosežke in tudi praktične rešitve ter izkušnje posamezne strokovne dejavnosti. Te pa se vsako leto obravnavajo tudi na strokovnih konferencah, ki jih organizira Inštitut, in vsako leto za vsako konferenco izdamo zbornik z referati. Ideja je preprosta: strokovni prispevki in članki, ko sedaj objavljeni v zborniku z razmeroma nizko naklado in ki jih dobijo le udeleženci konference, so pa zelo aktualni in na visoki strokovni ravni, naj bi bili v prihodnje objavljeni v Revizorju, ki bi nadomestil zbornike, ti pa bi bili tako na voljo širšemu krogu bralcev. Seveda bi tem prispevkom dodali po posameznih tematskih sklopih tudi prispevke drugih avtorjev, ki ne bi bili le predavatelji na konferencah (udeleženci konference pa bi prejeli "zbornik" v ustrezni tematski številki Revizorja). Kaj menite? Osebno sem prepričan, da bomo na tak način dokaj enostavno in pomembno izboljšali strokovno raven tako prispevkov na konferencah kot tudi člankov v Revizorju; hkrati se bo poglobila prodornost in povečala branost Revizorja.

Upam, da nam bo preobrazba Revizorja, kot smo si jo zamislili, v celoti uspela. Seveda pa to ni vse; treba je razmišljati tudi o Revizorju na elektronskem mediju ter tudi malo potrkati na zavest pripadnikov vseh strok, združenih v Inštitutu, saj moramo z usklajenim delovanjem prispevati k strokovnemu napredku ter utrditvi ustreznega položaja v družbi in državi. Prepričan sem, da nam bo uspelo! Seveda si bomo za to skupaj prizadevali in se borili! Obljubite?

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Nadzor Računskega sodišča RS nad porabo javnih sredstev v občinah

Control of the Court of Auditors of RS Over the Use of Public Finances in Municipalities
Mag. Erna Štefe

Povzetek
Ena izmed možnih delitev nadzora nad porabo javnih sredstev v občinah je delitev na notranji in zunanji nadzor. Notranji nadzor je vzpostavljen in se izvaja na različnih ravneh znotraj občine, tako z vzpostavitvijo sistema notranjega nadzora javnih financ kot tudi z delovanjem nadzornega odbora občine. Zunanji nadzor nad porabo javnih sredstev v občinah pa izvajajo državni organi, med njimi kot najpomembnejši Računsko sodišče RS, in organi EU.
Računsko sodišče RS kot najvišji organ kontrole nad porabo javnih sredstev razkriva napake v računovodskih izkazih ter nepravilnosti in nesmotrnosti poslovanja uporabnikov javnih sredstev, svetuje uporabnikom javnih sredstev in poroča o svojih razkritjih. Računsko sodišče RS je vsako leto dolžno opraviti revizije pravilnosti poslovanja ustreznega števila mestnih in drugih občin; v raziskavi smo ugotovili, da Računsko sodišče RS ne zmore zagotavljati nadzora nad porabo javnih sredstev v vseh občinah, saj kar približno 41% občin do konca leta 2008 to sodišče še ni revidiralo. Najslabše pa je zagotovljeno revidiranje malih občin, saj približno 64% teh občin do konca leta 2008 še ni bilo revidiranih.

Summary
One possible arrangement of the type of control over public resources expenditure in municipalities is by dividing it in internal and external control. Internal control is established and exercised on different levels within the municipality with both the establishment of the public finance internal control system and the operation of a municipal supervisory committee. External control over public finance in municipalities is exercised by the state agencies, the most important among them being the Court of Audit of the RS and EU Agencies.
The Court of Audit of the RS as the supreme body of control over public finance discloses errors in accounts, irregularities and inexpediency in the operation of public resource users, advises public resource users and reports upon their findings. The Court of Audit of the RS is obliged to perform regularity audits of an adequate number of city and other municipalities every year. In our research, we have established that the Court of Audit of the RS is unable to provide control over public resources expenditure in all municipalities: by the end of 2008, almost 41% of municipalities have never been audited by the Court of Audit. Audit coverage in small municipalities is at its worst, as approximately 64% of such municipalities have never been audited by the end of 2008.

JEL M41
JEL H72 M41 M42


Upravljanje tveganj v proračunskih uporabnikih

Risk Management Within Budget Users
Mag. Mira Lesjak

Povzetek
Članek govori o upravljanju tveganj v proračunskih uporabnikih, tako posrednih kot neposrednih. Upravljanje tveganj je povezano s cilji in sistemom notranjega kontroliranja.

Summary
The article is about risk management within both direct and indirect budget users. Risk management is linked to the goals and the system of internal controls.

JEL M41
UDK 336.14(497.4)


O slovenski računovodski šoli

The Slovenian Accounting School
Dr. Ivan Turk

Povzetek
Naša revija je med drugim tudi teoretično glasilo tistega načina strokovnega razmišljanja, ki ga je mogoče poimenovati slovenska računovodska šola – s svojstveno sistemizacijo sestavin računovodenja in njegovih povezav z drugimi poslovnimi funkcijami ter zgraditvijo konsistentne celote teoretičnih spoznanj iz najrazličnejših izvorov. Takšno razmišljanje je bilo uveljavljeno med drugim prek domačega Kodeksa računovodskih načel in Kodeksa poklicne etike računovodje od leta 1972 naprej in zlasti prek slovenskih računovodskih standardov od leta 1993 naprej. Mlajšim domačim strokovnjakom temelji takšnega domačega strokovnega razmišljanja ob poplavi novejših tujih dosežkov niso dovolj blizu, zato skuša prispevek to pomanjkljivost odpraviti.

Summary
Our magazine is also the theoretical vehicle of the professional thinking which can be described as the Slovenian Accounting School with its characteristic systemization of accounting components and their links to other business functions, and with the construction of a consistent whole of theoretical cognitions from diversified sources. Such way of thinking has gradually been established since 1972 also by the adoption of the national Code of Accounting Principles and the national Code of Professional Ethics of Accountants, and especially by the issuing of the Slovenian Accounting Standards since 1993. Due the flood of recent foreign achievements, younger domestic professionals are not sufficiently acquainted with the foundations of such national professional deliberations, and the presented paper attempts to rectify this deficiency.

JEL M41
UDK 657(497.4)


Analiza poslovanja nepremičninskih investicijskih družb v svetu in Sloveniji

Business Analysis of Real Estate Investment Trusts Both Worldwide and in Slovenia
Mag. Elizabeta Volf

Povzetek
Nepremičninske investicijske družbe so družbe, katerih glavna vloga je omogočiti razpršeno naložbo v nepremičnine. Z namenom povečevanja likvidnosti na nepremičninskem področju v svetu vlade z davčnimi ugodnostmi spodbujajo nastajanje tovrstnih družb. Te družbe so oproščene plačila davka od dobička (dohodka) pravnih oseb, če za preteklo leto izplačajo več kot 90 % ustvarjenega dobička. Zakonodajna ureditev je podobna, kot v Sloveniji velja za vzajemne sklade.

Summary
Real Estate Investment Trusts - often abbreviated as REITs - are companies whose main role is to facilitate diversified investment in real property. In order to foster higher liquidity in real estate business, governments worldwide encourage the formation of such companies by providing tax incentives. REITs are exempt from corporation tax payment if more than 90 % of the profit generated in the past year is distributed. The legislative arrangement is similar to that applied to mutual funds in Slovenia.

JEL M41
JEL H72 M41 M42