Revizor 12/2003

Uvodnik

(Editorial)

Pa tokrat začnimo z milijonarji in milijoni! Kako čarobni beseda in številka. Za marsikoga nikoli uresničena želja, ki pa za večino žal pomeni le denar kot merilo za uspeh, veljavo, spoštovanost, samopotrditev ..., kot nujni pogoj za izhod in pobeg iz sedanjosti. Kam, kam želimo pobegniti, kakšna pa je idealna prihodnost in ali jo res določajo le milijoni? Ja, gotovo milijoni, vendar milijoni česa? Denarja? Hm, že mogoče, ampak! Vedno in povsod ta ampak. Ne moremo se ga znebiti, tu je, in dobro, da je tu. Zato, da nas spomni, da ni vse tako enostavno in enoznačno, zato, da se zavemo, da je več pogledov, da obstajajo različne poti, da na koncu ni vse le ena resnica, da jih je, skratka, mnogo in ima vsak svojo ter da včasih sploh ne vemo, kaj je resnica, če sploh je. Malo zapleteno, kajne? Tudi tako lahko zavozlamo, zapletemo, zakompliciramo in si otežimo ali olajšamo vsakdan. Kakorkoli že - tole z milijoni je neskončna zgodba, ki se lahko, in tudi se, lahkotno poigrava z nami, nas vodi in premetava ter nam v dobi potrošništva vedno znova riše in prikazuje ideale, o katerih nas želi prepričati, da so naši, da vanje od nekdaj verjamemo, da so pravi.

Kako pa je z milijonarji? Verjetno si vsakdo med nami želi postati milijonar; kar nekaj pa vas v tej zvezi verjetno pomisli na televizijski kviz in seveda na neprekosljivega voditelja. Pri Jonasu nas v bistvu sploh ni privlačil denar; mene je privlačil voditelj s svojimi domislicami, z vodenjem, z intelektom, skratka, zame je bil odličen in večkrat sem si želel, da bi se poskusil v njegovi vlogi. Ja, saj res: zakaj pa ne? Kaj, ko bi kar poskusil, vendar nekoliko drugače, saj moram dodati svoj slog, kajne? No, pa dajmo. Eno vprašanje. Eno samo, jasno in preprosto. Tákole je: Nekdo je neskončno bogat in vsak dan vam ponuja 86.400. Vsak dan, vsak teden, vsak mesec, celo leto. Edini pogoj, da jih naslednjič zopet dobite, je, da vsak dan vse tudi porabite. Vprašanje: Kdo je tisti, ki je tako darežljiv, in kako bogati boste vi po enem letu? Ugibate ali veste? Potrebujete čas za razmislek? Pomoč - na primer glas ljudstva ali pa pokličemo nekoga? Bom malo pomagal. Prvi del odgovora je kar preprost. Bogati darovalec je Čas in vsak dan ima natančno 86.400 sekund. Na drugi del vprašanja pa si mora vsakdo sam odgovoriti. Konec leta je in lahko malo pobrskamo po spominu, se ozremo nazaj in ugotovimo, ali smo res, in, če smo, tudi kako, izkoristili vsak dan, vsako uro, vsako minuto, vsako sekundo? Vsega, kar smo izpustili, ne bomo mogli nikoli več nadomestiti. žal, ampak naj bo izkušnja za naprej.

Postanimo pravi milijonarji. Vsi. Naredimo nekaj zase in za druge in izkoristimo milijone sekund, ki nam jih striček Čas tako velikodušno daje. Vzemimo vse milijone, jih veselo in nesebično delimo z drugimi in tako postanimo res pravi milijonarji. V teh prazničnih dneh vas bo zasulo milijon želja in vi jih od svojih milijonov še več podarite, ne samo konec decembra, podarjajte, osrečujte vse leto in naredite druge srečne. Saj ni treba veliko, morda le malo pozornosti, včasih je dovolj že spodbudna beseda, pa iskriv pogled in nasmeh. Pustimo vsaj za trenutek te preklete milijone, za katerimi se ženemo vse leto, odprimo se, razbijmo utesnjeno kletko vsakdanje vkovanosti in napetosti, ustavimo čas in ga razkošno milijonarsko delimo z najbližjimi, z domačimi, s sodelavci in prijatelji, pa tudi s tistimi, s katerimi se morda nismo najbolje razumeli. Dovoljene, ne, zaželene so sanje o pravem milijonarju in resničnih milijonih.
Še čestitka:
Ko boste v znamenju zunanjega blišča in svetlobnih odtenkov švigajočih raket pričakovali nekaj, česar ni, in si morda celo želeli, da bi čas hitreje mineval, se za trenutek zamislite, zaprite oči in si zaželite nekaj lepega. Nekaj, kar je le vaše, kar si morda ne upate na glas izreči, za kar bi radi v naslednjem letu porabili milijone, pomislite na tiste, s katerimi bi jih radi delili, in to tako, da jih boste lahko vsak dan znova dobili. Če boste dobri in boste dobro mislili in želeli, boste zagotovo tudi vi postali pravi srčni milijonarji.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Revidiranje v javnem interesu in predvidene spremembe 8. direktive Evropske unije ter potrebne spremembe ureditve revidiranja v Sloveniji

(Auditing in the Public Interest and Envisaged Amendments to the EU 8th Directive, and Changes Required in the Regulation of Auditing in Slovenia)
Dr. Marjan Odar

Povzetek
Slovenija bo maja prihodnje leto postala polnopravna članica EU. Čeprav lahko trdimo, da je Slovenija na področju revidiranja na članstvo v EU dokaj dobro pripravljena, kar pomeni, da je zahteve 8. direktive, uredb in drugih pravnih aktov EU že vgradila v svojo zakonodajo, pa bo morala svojo zakonodajo prilagoditi že sprejetim spremembam 4. direktive, predvsem pa spremembam in dopolnitvam 8. direktive, za katere pričakujemo, da bodo sprejete v začetku naslednjega leta. V prispevku bodo predstavljene predvidene spremembe 8. direktive, kritično pa tudi področja, ki so že upoštevana v zakonu o revidiranju, in področja, na katerih bodo potrebne zakonske spremembe. Ureditev javnega nadzorstva bo zagotovo ena najzahtevnejših in najpomembnejših nalog; v prispevku bodo predstavljeni tudi nekateri predlogi za njegovo ureditev.

Summary
In May next year, Slovenia will become a full-fledged member of the EU. Although we can state that in the field of auditing Slovenia is well prepared for EU membership, which means that while the requirements of the 8th Directive, relevant Regulations and other EU legal instruments have been incorporated in Slovene legislation, the latter still remains to be adjusted to the adopted amendments to the 4th Directive, and even more so to the amendments to the 8th Directive that are expected to enter into force in the beginning of next year. The article deals with envisaged amendments to the 8th Directive and critically tackles both the areas that have already been considered in the Auditing Act and those that will require some additional changes in our law. The regulation of public oversight is definitely going to be one of the most demanding and most important tasks and some proposals to that end are presented in the article.


Dobra praksa pri delu revizijskega odbora

(Best Practice for Activities of Audit Committee)
Luka Vremec

Povzetek
Poslovne skupnosti po vsem svetu se vedno bolj zavedajo, da morajo biti družbe, ki želijo pritegniti dolgoročne kapitalske naložbe, pregledne tako v svojih notranjih sestavah kot v komuniciranju s trgom. Od uprav in nadzornih svetov se pričakuje izpolnjevanje visokih zahtev po uspešnosti.
S popolno podporo uprave in nadzornega sveta iznajdljiv in zagnan revizijski odbor poveča verodostojnost komunikacije s trgom in pomaga pri izboljšanju učinkovitosti notranjega kontroliranja. Namen prispevka je pomagati delujočim in novooblikovanim odborom pri odzivanju na zahteve trga po izboljšanem nadzorovanju poročanja o poslovanju družbe.
Revizijske odbore nadzornih svetov naj bi postopoma oblikovale tudi v družbe v Sloveniji. Prispevek razlaga "dobro prakso" iz držav, kjer imajo z revizijskimi odbori že dolgoletno tradicijo.

Summary
In business communities across the world, there is a growing awareness, that companies who are to attract long-term capital need to demonstrate transparency both in their internal structures and in their communications with the market. Today's boards of directors are clearly being held to a high standard of performance.
A resourceful and dedicated Audit committee, given full support by management, can enhance the credibility of businesses' communication and help to promote effective internal control. Article is to assist existing and new committees in reacting to market demands for improved oversight of the financial reporting process.
Audit committees should also be constituted in Slovene companies. The article presents good practice as used in countries that have a long-time tradition with audit committees.


Spremembe 4. in 7. direktive Evropske unije, obvezna uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja ter potrebne spremembe zakonodaje

(Amendments to the 4th and 7th Directive, Mandatory Application of International Financial Reporting Standards, and the Necessary Changes in Legislation)
Dr. Marjan Odar

Povzetek
Ker bo Slovenija naslednje leto vstopila v EU, bo morala tudi na področju računovodenja spremeniti in dopolniti svojo zakonodajo, predvsem zaradi sprememb in dopolnitev 4. in 7. direktive pa tudi uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi mednarodnih računovodskih standardov. V prispevku so predstavljeni spremembe računovodskih direktiv pa tudi predlogi, ki naj bi jih zakonodajalec upošteval pri pripravi sprememb zakona o gospodarskih družbah in zakona o davku od dobička pravnih oseb.

Summary
Next year, Slovenia will join the EU, and will thus have to amend its accounting legislation, particularly because of amednments adopted to the Fourth and Seventh Directive, and of the amendments to the European Parliament and Council Repulation concerning the Application of International Accounting Standards. The Article presents both the amendments to accounting directives as well as some proposals to be considered by the Slovene legislative body when drafting the amendments to the Company Act and to the Corporate Income Tax Act.


Prenosne cene - eden glavnih davčnih problemov današnjega časa (IV. del)

(Transfer Prices - A Major Tax Issue of the Present Time / Part III)
Mag. Štefan Kuhar

Povzetek
V svetu sta znani zlasti dve vrsti metod za ugotavljanje prenosnih cen: standardne transakcijske metode, med katere spadajo metoda primerljive neusmerjene cene (CUP), metoda preprodajne cene (RPM) in metoda pribitka na stroške (Cost plus), ter metode, ki temeljijo na dobičku, kot so metoda delitve dobička (profit split), metoda neto razlike v ceni (TNMM) in metoda primerljivega dobička (CPM). V tem prispevku se bomo podrobneje posvetili standardnim transakcijskim metodam. V naslednjem, zadnjem pa bomo govorili o metodah, ki temeljijo na dobičku ter nekaterih posebnostih v zvezi z določanjem prenosnih cen, ter hkrati predstavili model za določanje prenosnih cen v skladu z neodvisnim tržnim načelom.

Summary
There are two types of methods for establishing transfer prices: traditional transaction methods which include comparable uncontrolled price method (CUP), resale price method (RPM) and cost plus method; and transactional profit methods which include profit split method, transactional net margin method (TNMM) and comparable profit method (CPM). The article particularly deals with traditional transaction methods, while transactional profit methods together with some special features of transfer pricing will be the topic of the next article in the series in which a model of transfer pricing in line with the arm's length principle will also be presented.


Enronov pokojninski načrt

(Enron'S Retirement Plan)
Mag. Aleš Novak

Povzetek
Ne glede na Enronovo razvpitost bi lahko rekli, da je oblikoval in vzdrževal dokaj značilen pokojninski načrt 401(k) za tako veliko družbo. Ta načrt je ponujal dvajset različnih naložbenih možnosti, med katerimi je bil tudi nakup Enronovih delnic. Enron je za vsakega člana pokojninskega načrta vplačeval izenačujoče prispevke v obliki lastnih delnic, ki so jih člani morali obdržati, dokler niso dopolnili 50. leta starosti. Mnogi člani pa so v Enronove delnice vlagali tudi izbirne prispevke. Takšna nerazpršenost sredstev, namenjenih za starost, pa je ob strmoglavem padcu vrednosti Enronove delnice in stečaju marsikomu prinesla finančni polom.

Summary
Regardless of the Enron's notoriety it could be said that Enron maintained a rather typical 401 (k) retirement plan for a company of its size. It offered a selection of 20 investment options, Enron stock being one among them. Enron matched employee contributions with its own stock, which employees could not sell until they turned 50. But many plan participants than also invested their own contributions in Enron stock thus ending up with even larger percentage of their retirement portfolio invested in Enron stock. When Enron declared bankruptcy and the value of it stock plummeted, many employees with such a non-diversified retirement portfolios experienced financial devastation.