Revizor 12/2004

Uvodnik

(Editorial)

Pa smo spet pred koncem in začetkom. Tako kot že mnogokrat in vsakič znova, pa vendar zmeraj drugače, z novimi občutki in pričakovanji. Da bi še dolgo ostalo tako! Da bi videli in razumeli ter doživljali vse tisto, kar nam je še neznano, kar je za nas izziv na strokovnem polju neraziskanosti, kar nam bo dalo odgovore na še zastavljena vprašanja, kar naj bi rešilo vsa naša vprašanja in tavanja v temi neznanega! Vsako sekundo, milijonkrat vsak dan začutimo breme odgovornosti pa tudi sladkost odločitev, in seveda tudi podzavestni strah pred neuspehom. Pa naj bodo odgovori na vprašanja o novih standardih ali nadaljevanju po starih tirnicah, o čereh novih davčnih zakonov ali privlačnosti davčnih oaz, o mnenju o resničnosti in poštenosti, pa samoizpraševanje o zelo mehkih merilih in merah etike, pa vprašanja o tem, kaj je prav in kaj narobe oziroma kje je meja med dobrim in zlom ter kdo in kako jo je postavil. To in še mnogo drugih vprašanj. Vsak dan, vsak teden, vsak mesec, vse leto. Ali poznamo odgovore nanje? Lahko odgovorimo zelo strokovno ali/in pa tudi samo in čisto človeško, ampak ... Hudič, pa ta ampak! Spet. Ta je lahko čisto oseben. Bilo bi dobro, da najprej uredimo zadeve globoko v sebi, da vemo, kaj želimo in kaj hočemo. Včeraj, danes in predvsem jutri. Kako je že s tem oziroma kako bi lahko bilo? Odgovor skriva ampak. Ampak! Ta večni ampak pomeni predvsem, da se vse spreminja, se menja, le minljivost časa ostaja. Ostaja z nami in nam pomaga pozabiti vse, za kar si želimo, da se nikdar ne bi zgodilo, ter obuditi in podoživeti tisto, kar se ni uresničilo oziroma smo si želeli, da bi se, ter se prenaša kot nedokončana zgodba s pričakovanim srečnim razpletom na jutri. Je to morda neizživeta usoda nostalgičnih izkušenj preteklosti in svetlih pričakovanj ter novih izzivov in raziskovanj? Ste se že kdaj zalotili, se vprašali globoko v sebi in prisluhnili svojim skritim kotičkom?

Kaj si boste zaželeli na silvestrski večer? Kakršen že je vaš odgovor & ndash; seveda zdravja in sreče, včasih že kar oguljeni frazi z resnično sporočilnostjo želje preživetja – in česa še? Poskusite pustiti ob strani močvirje materializiranih želja in vsega tistega, kar tako ali drugače lahko dosežete s svojimi dejanji. Česa si resnično želite in ali sploh veste, kaj to je? Ali gre za iskanje in spoznanje nečesa, za kar ne veste, ali sploh obstaja? Morda, morda ... Morda ob koncu leta iz dna duše vsem podarite dva tisoč in pet dobrih želja in misel pesnika Janeza Menarta:

Kar je bilo, je bilo. Kar bo,
znano je že, le še skrito.
Kes in ponos in dobro in zlo
Čas zrešeta skozi sito.

Še topel iskren pogled in prijazen stisk roke, in to je to.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Tvegana vrednost – orodje vrednotenja finančnih tveganj

(Value at Risk – Tool for Financial Risks Quantification)
Dr. Jožko Peterlin

Povzetek
Vseobsežno in zapleteno poslovno okolje je zaznamovano s povečano izpostavljenostjo podjetij cenovnim tveganjem. Ta povečana občutljivost poslovanja podjetij za spremembe tržnih cen (deviznih tečajev, obrestnih mer in tako naprej) terja razvijanje uspešnega obvladovanja finančnih tveganj ter znotraj njega razvijanje tehnik in metod za merjenje moči finančnih tveganj, navzočih v poslovanju podjetja.
Tvegano vrednost lahko opredelimo kot poenoteno merilo izpostavljenosti podjetja cenovnim tveganjem. Tvegana vrednost odgovori na vprašanje, koliko izgube lahko povzročijo tveganjem izpostavljena sredstva in dolgovi podjetja ob želeni stopnji gotovosti.
Izmerjena navzočnost cenovnih tveganj pa je podlaga za določanje nadaljnjih ukrepov za obvladovanje in nadziranje zaznanih tveganj ter ocenjevanje občutljivosti poslovanja (poslovnega izida) za navzoča tveganja, kar so nekatere izmed uporabnih vrednosti modela tvegane vrednosti, predstavljenega v prispevku.

Summary
The complex business environment is characterized by increasing exposure to price risk in organizations. This increased sensitivity to changes in market prices' value (exchange rates, interest rates, etc.) requires a corresponding increase in risk management and, more specific, development of price risk quantification techniques and methods.
Value at risk is a mechanism for unified quantification of price risks.
Value at risk give us the answer to the question: how much loss can be caused by assets and liabilities which are exposed to risk, given a chosen confidence level.
Quantified price risks are the basis for the determination of risk management strategy, control of risks, business (or business results) sensitivity to risks, which all are some applicable values of the value at risk model, presented in the article.


Razvitost poslovodnega računovodstva v slovenskih hotelih

(Development of Management Accounting in Slovene Hotels)
Dr. Gordana Ivankovič

Povzetek
Poslovodno računovodstvo, ki pripravlja pravočasne, zanesljive in ustrezne informacije za odločanje v hotelirstvu, je vse pomembnejši vir konkurenčnih prednosti. Hotelirstvo v svetu danes zaznamujeta dve paradigmi: poenotenje (standardization) in individualizacija (customization). Na eni strani smo priča globalizaciji, ki neizprosno zahteva poenotenje, transparentnost in racionalizacijo na številnih področjih (pri poslovnih procesih, poslovodenju, izbraževanju pa tudi računovodskem poročanju na ravni hotelov), na drugi strani pa številni raziskovalci in najboljša praksa v hotelih zaradi spremenljivih okoliščin poslovanja (nestanovitnega konkurenčnega okolja) potrjujejo primernost kontingenčne teorije, večjo uporabo nedenarnih meril kot ključnih sodil pri sprejemanju poslovnih odločitev in upoštevanje posebnosti hotela in lokalnega okolja. V svetu se hotelirstvo uvršča med najhitreje rastoče, ne pa najbolj dobičkonosne dejavnosti; zaznamujejo ga povprečni, vendar razmeroma stabilni donosi. Slovenski hotelirji dosegajo podpovprečne poslovne izide tako v primerjavi s povprečjem slovenskega gospodarstva kot tudi s povprečjem te dejavnosti v državah Evropske unije. Trdimo, da je razlog za neuspešnost tudi prenizka stopnja razvitosti poslovodnega računovodskega sistema v slovenskih hotelih. Zaradi mednarodne primerljivosti razumemo kot ustrezni poslovodni računovodski sistem USALI (Uniform System of Accounts for Lodging Industry, USALI), ki je v svetu uveljavljen kot enotni sistem računovodskega poročanja v hotelirstvu, in ga dopolnjujemo z nedenarnimi kategorijami, ki so ključne za uspešnost posameznega hotela. Razvitost poslovodnega računovodskega sistema merimo s pogostostjo uporabe njegovih informacij in zadovoljstvom z njimi, pomembnostjo nedenarnih meril za presojanje uspešnosti poslovanja različnih odločevalskih ravni ter z uporabo trženjsko usmerjenega in strateškega računovodstva. To smo preverjali s številnimi hipotezami, ki so posledica teoretičnih spoznanj sodobnega poslovodnega računovodstva v hotelirstvu in najboljše prakse v hotelih v obširni raziskavi v letih 2002 in 2003 tako med poslovodstvi srednjih in velikih slovenskih hotelov kot tudi med njihovimi gosti (Ivankovič, 2004). V prispevku bomo najprej na kratko predstavili USALI in poudarili razloge za prenovo poslovodnega računovodskega sistema v hotelirstvu, v nadaljevanju pa bomo oblikovali raziskovalne hipoteze. Sledili bodo prikaz razmer v slovenskih hotelih, preverjanje posameznih raziskovalnih hipotez glede razvitosti poslovodnega računovodskega sistema v slovenskih hotelih in med njihovimi gosti ter razprava.

Summary
Management accounting which prepares timely, reliable and appropriate information for decision-making in hotel industry is becoming a more and more important source of comparative advantages. Today, the worldwide hotel industry is marked by two paradigms: standardization and customization. On the one hand, we are facing globalization which inexorably calls for standardization, transparency and streamlining in several areas (business processes, management, training, and financial reporting at the hotel level) while on the other hand, several research works and best practices in hotel management confirm that, due to volatile business conditions (instable competitive environment), contingency theories, use of non-financial indicators as key criteria in decision-making and the consideration of any specifics of the hotel and local environment should be more appropriate. Hotel trade ranks among the fastest growing industries, although not among the most profitable ones; it is characterized by average, rather stable returns. Business results of Slovene hotel owners remain below average in comparison with both the average results of national economy and the average results of the industry in EU Member States. We state that one of the reasons for unsuccessfulness is the low development level of the management accounting system in Slovene hotels. We believe that the internationally comparable USALI system (Uniform System of Accounts for Lodging Industry) would be the appropriate management accounting system, since it has established itself in the world as the uniform system of financial reporting in the hotel industry; non-financial indicators of key importance for the success of each individual hotel shall be added. The stage of development of any management accounting system is measured with the frequency and benefit of the use of its information and with the importance of non-financial criteria for performance assessment at various decision-making levels, and with the application of marketing-oriented and strategic accounting. This has been tested with numerous hypotheses based on theoretical achievements of contemporary management accounting and best practices in hotel industry in a comprehensive research study carried out in 2002 and 2003 among top managements of middlesize and large Slovene hotels, and among their guests (Ivankovič, 2004). The paper first gives a short presentation of USALI and highlights the reasons for the restructuring of the management accounting system in hotel industry. Later in the text, research hypotheses are formulated, followed by a presentation of the conditions in Slovene hotels. The paper continues with a verification of individual hypotheses with regard to the development stage of the management accounting system in Slovene hotels and among their guests, and closes with a discussion.


Primerjava SRS 2001 in MSRP 2004 – Uvod v SRS in oblike računovodskih izkazov

(Comparison Between SAS 2001 and IFRS 2004 - Introduction to SAS and the Formats of Financial Statements)
Mag. Blanka Vezjak

Povzetek
V slovenskih računovodskih standardih, sprejetih decembra 2001 in veljavnih od 1. januarja 2002, so upoštevana v času njihovega pripravljanja najnovejša strokovna dognanja na področju računovodstva, še posebej rešitve, zapisane v takrat veljavnih mednarodnih računovodskih standardih. Kljub temu so določene razlike med slovenskimi in mednarodnimi računovodskimi standardi obstajale oziroma še obstajajo. Medtem je prišlo do obsežne prenove mednarodnih računovodskih standardov in izdaje novih mednarodnih standardov računovodskega poročanja; večina sprememb in novosti se bo uporabljala za poslovna leta, ki se bodo začela na 1. januar 2005 ali po njem, uporaba pred tem datumom pa se priporoča ali je možna. S tem se je obseg razlik med slovenskimi in mednarodnimi standardi bistveno povečal. Pripravljen je pregled ključnih razlik med slovenskimi računovodskimi standardi 2001 in zadnjo zbirko mednarodnih standardov računovodskega poročanja, izdano 2004, ki vključuje vse mednarodne standarde, veljavne od 1. januarja 2005. V tem prispevku bo predstavljena primerjava določb uvoda in standardov o oblikah računovodskih izkazov iz zbirke slovenskih računovodskih standardov z rešitvami v mednarodnih standardih računovodskega poročanja.

Summary
The latest professional achievements in the field of accounting were taken into consideration in the process of updating the Slovenian Accounting Standards that were issued in December 2001 and have been applied since 1 January 2002, in particular the solutions set forth by the International Accounting Standards in force at that time. In spite of this fact, some differences between the Slovenian and the International Accounting Standards remained. Since then, an extensive reorganisation of the International Accounting Standards and the issue of the new International Financial Reporting Standards have taken place; the majority of amendments and novelties shall be applied in the financial years starting on or after 1 January 2005, however an earlier application is recommended or possible. The amendments and novelties have significantly increased the scope of differences between the Slovenian and international standards. A review has been prepared, showing key differences between Slovenian Accounting Standards 2001 and the latest issue of the 2004 International Financial Reporting Standards that include all International Accounting Standards and that shall enter in force on 1 January 2005. The paper presents a comparison of the provisions contained in the Introduction to SAS and the SAS specifying the format of financial statements to the solutions presented by IFRS.


Računsko sodišče in enako obravnavanje uporabnikov javnih sredstev

(Court of Audit and Equal Treatment of Users of Public Funds)
Mag. Blanka Vezjak

Povzetek
Vloga Računskega sodišča kot najvišjega organa kontrole porabe javnih sredstev je, da preverja pravilnost in smotrnost njihove porabe. Zavezano je, da pri svojem delu uporablja poleg državnih predpisov, predvsem temeljnega zakona o računskem sodišču, tudi mednarodne revizijske standarde, ki so podlaga za izvajanje revizij. V prispevku bo avtorica predstavila predrevizijski, revizijski in porevizijski postopek, vlogo Računskega sodišča in uporabnika javnih sredstev pri izvajanju revizij ter ukrepe, ki jih Računsko sodišče mora predlagati ali jih lahko predlaga pristojnim organom, ko ugotovi kršitve ali hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja. S prikazom vsebine posameznih revizijskih poročil bo odgovorila tudi na vprašanje, ali je mogoče različno obravnavanje revidirancev v revizijskem in porevizijskem postopku.

Summary
The role of the Court of Audit as the supreme supervisory authority is to verify the correct and reasonable use of public funds. In addition to national regulations, in particular the Court of Audit Act, it is obliged to observe the International Accounting Standards on which the audits shall be based. In this paper, the author presents the pre-audit, audit and post-audit procedures, the roles of the Court of Audit and of the user of public funds in the performance of an audit, and the measures which must or may be proposed to the competent authorities by the Court of Audit after having found violations or severe violations of the obligation of proper business conduct. By presenting the contents of individual audit reports, the author will also answer the question as to whether or not the auditees may be treated differently both in the audit and post-audit procedure.