Revizor 12/2007

Uvodnik

(Editorial)

Mar bo res že konec leta? Pa res. Zdi se, da nam v Evropi in tudi z evri čas še hitreje teče. Predvsem evri zelo hitro kopnijo iz denarnice in upam, da niste med tistimi, ki so že podlegli in vsak dan bolj nasedajo sladkim obljubam potrošništva in v teh dneh na veliko zapravljajo. Kaj vse si pretkani trgovci vseh vrst ne izmislijo, da nam kot lastne vsilijo ideje o nujnosti takih in drugačnih nakupov. In večina naseda, celo posojila jemlje za nakup stvari, ki jih večinoma praktično sploh ne potrebuje. Ali ne bi bil ta veseli december mnogo lepši, če ne bi bil zaznamovan s hitenjem, živčnostjo nakupov in tistih hitrih, že kar obveznih proslavljanj nečesa, česar še ni pa tudi ne bo? Pa vendar sem prepričan, da nas je še kar nekaj takih, ki smo prepričani, da se vsega ne da kupiti. So stvari, predvsem pa dejanja, občutki, ideje, razmišljanja, iskrene prijateljske vezi, ljubezen, spoštovanje pa tudi občudovanje, razumevanje in še kaj, kar se nikdar in nikoli ne bo dalo kupiti. In prav je tako. In sreča. Se bomo vsaj kak prazničen dan proti koncu leta znali odreči vplivom zunanjega sveta in pogledati malo globlje vase in tudi drugim dati občutek razumevanja in prave sreče?

Kaj ko bi se letos odrekli klasičnim materialnim darilom in darilcem, se malo oddaljili od žarečih, bleščečih se in bučnih občutkov ulice, se odklopili od televizije in modernih elektronskih naprav, ugasnili mobilnike in se v lepoti govorice tišine malo ustavili, razmislili in storili kaj srčnega? Ali vsaj tisto obvezno "srečno" izrekli ali zapisali iskreno in se malo ustavili ob misli, kaj naj bi to sploh bilo. Sreče nihče nikomur ne more dati in se je ne da kupiti, ustvariti si jo mora vsakdo sam. Srečen pa je človek večinoma lahko le v družbi, družini, službi oziroma okolju, kjer se počuti sproščujoče varno kot spoštovan, potreben in enakopraven član skupnosti dveh ali več ljudi vsako sekundo, vsako minuto, vsak dan in vse leto. In vse leto, vsak dan, vsako minuto in vsako sekundo so nas tudi v letošnjem prevevali dvomi, smo se ubadali z vsakdanjimi stvarmi, morda malo lenarili, jo včasih kam zavozili, podirali pregrade in preskakovali ovire, delali in trpeli, pa se tudi zgubljali v osamljenosti sredi množice in neustrašno borili s strahovi nas samih junakov. In to je življenje. Praviloma srečno, pa tega včasih sploh ne opazimo, ker živimo brez pravega življenja. Življenje pa je sreča, ki je sestavljenka trenutkov, dogodkov, prebliskov, vzponov, padcev in predvsem vedno novega upanja v nekaj, kar naj bi bilo boljše. Pa verjetno prav nič drugače ne bo naslednje leto. Ampak srečo je treba tudi deliti, razdajati in z njo vse in vsakogar okoli sebe okužiti. In ko v teh dneh izrekamo čestitke sreče, pomislimo, ali ne bi svojim najdražjim, pa sodelavcem, poznanim in tudi nepoznanim, vsaj proti koncu leta namesto običajnih in včasih brezosebnih čestitk in daril namenili predvsem toplo in spodbudno besedo, prisrčen pogovor o vsakdanjih problemih in težavah, vsakemu prijazno stisnili roko, ga globoko pogledali v oči ter iskreno zaželeli vse dobro in tiste in take prave sreče, ki jim jo lahko skozi vse leto, vsak dan, vsako minuto in vsako sekundo dajete vsem le vi sami. In sreča tako lahko traja, pa se je še zavedali ne boste; le morda nekoč v kakem intimnem trenutku pričakovanj, ko boste med svojimi mislimi sproščeni in občutljivi sami s seboj, jo boste dokončno odkrili. Prepričan sem, da ste ali pa tako še boste postali srečen človek.

Kaj pa naj vam po vsem tem jaz zaželim? Nič posebnega, izjemnega ali enkratnega. Predvsem ostanite taki, kot ste, z vsemi bolj in manj dobrimi lastnostmi, kaj pa je treba s slabimi storiti, pa sami veste. In skozi naše popotovanje skozi čas bomo skušali biti optimisti, živeti pravo in polno življenje, ter delovati v dobro vseh, kajne? Sreča v življenju je sestavljena iz drobcev – majhnih, večkrat hitro pozabljenih pozornosti, kot so poljub, nasmeh, prijazen pogled, iskrena pohvala ter iz srca izrečeno – hvala! Še zdravja vam želim in prepričan sem, da vas bo potem gotovo tudi sreča sama poiskala in našla!

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Nekatere značilnosti ovrednotenja okolja kontroliranja

(Some Characteristics of Control Environment Evaluation)
Mag. Jelka Blejec

Povzetek
Pri ovrednotenju okolja kontroliranja in njegovih posameznih dejavnikov mora revizor upoštevati tudi vse preostale dejavnike in okoliščine, ki pridejo v poštev. Presojanje, ali slabost v okolju kontroliranja obstaja in ali je pomembna, zahteva od revizorja dobro poznavanje organizacije in okolja, v katerem posluje, pa tudi ustrezno presojanje. Revizor ne sme presojati uspešnosti okolja kontroliranja samega zase, temveč vselej v povezavi s preostalimi sestavnimi deli notranjega kontroliranja. Zato tudi učinek morebiti ugotovljenih slabosti v okolju kontroliranja vselej ovrednoti skupaj z drugimi ugotovitvami pri proučevanju vseh drugih sestavnih delov notranjega kontroliranja.
Revizor upošteva tudi, da okolje kontroliranja s?mo ne preprečuje ali odkriva in odpravlja pomembnih napak, da pa je narava tveganj, ki izvirajo iz šibkega okolja kontroliranja, takšna, da jih je le težko omejiti na posamezna tveganja napak oziroma nedoseganja ciljev. Med posledicami neuspešnega okolja kontroliranja sta lahko tudi poslovni neuspeh organizacije in izguba njenega ugleda.

Summary
When evaluating the control environment and its individual factors, the auditor also has to consider all other relevant factors and circumstances. The judgement about possible weaknesses and their relevance in the control environment requires that the auditor has good knowledge of the organisation and of the environment in which it is operating, as well as extensive competence of judgement. An auditor shall never judge the performance of the control environment alone, but always in connection with the other components of internal control. The effect of the weaknesses in the control environment, if any, shall thus always be evaluated together with other findings of the analysis of internal control components.
In addition, the auditor shall keep in mind that the control environment by itself neither prevents nor discovers and eliminates significant mistakes; however, the risks arising from weak control are such that they can only with difficulty be restricted to some individual mistakes or to non attainment of objectives alone. A weak control environment may, among other things, result in the performance failure of the organisation and in the loss of its reputation.


Vrste in vsebina kontrol na kraju samem v postopkih odobravanja vlog in zahtevkov za ukrepe razvoja podeželja ter revidiranje teh kontrol

(Types and Scope of the on-the-Spot Checks in the Approval Process of Applications and Claims for Rural Development Measures and the Auditing of Such Checks)
Stanka Klakočer

Povzetek
Plačilne agencije v Evropski uniji, ki izplačujejo finančna sredstva iz skupne kmetijske politike za razvoj podeželja, izvajajo poleg stoodstotnih administrativnih kontrol tudi določen odstotek kontrol na kraju samem kot del postopka odobravanja vlog oziroma zahtevkov. Vzorec za izbiranje vlog oziroma zahtevkov se določi na podlagi dejavnikov tveganja, ki jih določi plačilna agencija. Kontrole na kraju samem se razlikujejo med seboj tako po namenu kot po vsebini. Tako ločimo glede na kontrolo upravičencev kontrole na kraju samem pred izplačilom sredstev in kontrole na kraju samem po izplačilu sredstev upravičencem. Z vidika kontroliranja dela kontrolorjev pa ločimo ponovitvene kontrole na kraju samem (superkontrole), kontrole na kraju samem, ki jih izvede Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot organ upravljanja programov razvoja podeželja, kontrole na kraju samem, ki jih izvede notranjerevizijska služba, kontrole na kraju samem, ki jih izvede certifikacijski organ, ter kontrole na kraju samem, ki jih izvedejo revizorji Evropske komisije in Evropskega računskega sodišča. Podrobneje so vrste in vsebina kontrol na kraju samem, namenjenih ukrepom razvoja podeželja, predstavljene v tem prispevku, pri čemer so opisane tudi nekatere nove revizijske smernice Evropske komisije, ki so povezane z revidiranjem kontrol na kraju samem. Ta prispevek je nastal na podlagi dolgoletnih izkušenj pri delu v službi za kontrolo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja ter sodelovanja z notranjimi in zunanjimi revizorji.

Summary
Paying agencies in the EU execute payments form the Common Agricultural Policy funds, also for the rural development measures, and they perform one hundred percent administrative checks and a certain percentage of the on-the-spot checks as the part of the approval procedure of applications or claims. The sample is chosen on the basis of risk criteria set out by the paying agency. On-the-spot checks differentiate as regards the purpose of the investment and the scope of the on-the-spot checks. From the beneficiaries' point of view, the on-the-spot checks can be performed before payment or after it. From the point of view of the controllers' work supervision, on-the-spot checks can be performed by the Technical Service itself (re-performance or supervision controls), by the Unit for Control and Monitoring, organised in the Ministry of Agriculture, Forestry and Food, by the internal auditors in the paying agency, by the Certifying body and by the auditors of the European Commission and the European Court of Auditors. The types and the scope of the on-the-spot checks for rural development measures are presented in the article, including the part of the new Audit Guidelines of the European Commission for on-the-spot-checks auditing. The article is based on the long-standing experiences at work in the Control Service in the Agency of the Republic of Slovenia for Agricultural Markets and Rural Development and on the experience gained in cooperation with internal and other auditors.


Zavarovalne pogodbe – kaj prinaša 2. faza projekta MSRP?

(Insurance Contracts – What Does IFRS Phase II Bring?)
Vanja Jurjevič

Povzetek
Pred kratkim je Odbor za mednarodne računovodske standarde v okviru 2. faze projekta zavarovalnih pogodb objavil svoje poglede na pripoznanje in merjenje zavarovalnih pogodb. Predlog prinaša bistvene novosti v računovodenje zavarovalnih pogodb . Pogodbe naj bi se merile po trenutni izstopni vrednosti, ki je opredeljena kot vrednost, ki jo je zavarovalec pripravljen plačati za prenos preostalih pogodbenih pravic in obveznosti po zavarovalni pogodbi na drugo stranko. To merjenje temelji na treh bistvenih elementih: oceni prihodnjih denarnih tokov, diskontiranju in pribitku za tveganje ter pribitku za storitve. Vsi trije elementi morajo temeljiti na trenutnih tržnih podatkih ali ocenah. Taka opredelitev je zelo podobna pošteni vrednosti, s čimer Odbor merjenje zavarovalnih pogodb prilagodi merjenju finančnih inštrumentov. Na tak način naj bi se merile vse zavarovalne pogodbe, tako neživljenjske kot tudi življenjske zavarovalne pogodbe. Odlaganje stroškov pridobivanja pogodb ne bo več dovoljeno, medtem ko se Odbor še ni odločil, ali se bodo premije izkazovale kot prihodki ali kot depoziti. Skoraj istočasno je bil objavljen tudi predlog nove kapitalske ureditve zavarovalnic Solventnost II, ki temelji na enakih konceptualnih zasnovah kot predlog Odbora, s čimer bo zavarovalnicam pri izvajanju novega finančnega in regulativnega poročanja omogočeno doseganje pomembnih sinergij. Oba predloga naj bi bila sprejeta leta 2010, veljati pa naj bi začela leta 2012.

Summary
Within the Insurance Phase II Project the International Accounting Standards Board has recently published its views regarding the recognition and measurement of insurance contracts These views are considered as fundamental changes to existing insurance accounting practices. IASB proposes to measure insurance contracts at current exit value. It is defined as the amount that an insurer would expect to pay to transfere its remaining contractual rights and obligations to another party. It is made up of three building bloks: an estimate of the future cash flows, discounting and a risk and service margin. They are based on current market data or on other estimates. Such a value is very similar to fair value, which is already used for measuring financial instruments. The same measurement will be used for non-life and for life insurance contracts. Acquisition costs are not allowed to be deferred, but have to be expensed as incurred. IASB has not yet decided whether to present premium as income or as deposit and will leave this decision to later stage. At nearly the same time EU published the draft directive Solvency II. It is based on the same conceptual framework as the proposed accounting standard, which will help the insurance companies to implement the new financial and regulatory reporting with significant synergies and limit the administrative burden. It is expected for both documents to be finally publised in 2010 and to be implemented in 2012.