Revizor 2/2001

Uvodnik

(Editorial)

Iz sredstev javnega obveščanja smo izvedeli, da je državni zbor sprejel zakon o revidiranju. Danes, 13. februarja, je radio poročal, da je ena izmed opozicijskih parlamentarnih strank že vložila predlog za spremembo zakona o revidiranju. Presenetljivo. Sledi vprašanje: In kaj menite, da je pri tem najbolj nenavadno? In odgovor nanj: Gotovo to, da kot direktor Slovenskega inštituta za revizijo - in upravičeno predpostavljam, da tudi kolegi revizorji in velika večina vseh drugih, ki ste tako ali drugače povezani z revidiranjem - ne vem, kakšno je besedilo novega zakona o revidiranju. Ali se čudite? Če ne bi bilo medijev, sploh ne bi vedeli, da je zakon o revidiranju sprejet. Da pa bi kdo povabil predstavnike Inštituta na zasedanje komisije za finance pri državnem zboru, ko je obravnavala zakonsko besedilo v tretjem branju, ali vsaj povprašal Inštitut za mnenje o zadevah, ki se nanašajo na zakon ... ne, to pa ne! Nato pa neka stranka za zakon, ki ga ura
Upam pa, da je to, kar se dogaja in kar se je dogajalo z zakonom o revidiranju, le "izjemni primer" in, recimo temu, nerodnost. Res upam, kajti sicer se nam slabo piše. V čakalnici parlamenta čaka še vrsta zelo pomembnih zakonov, ki niso oziroma naj ne bi bili odvisni od politične dobre ali slabe volje izbrancev ljudstva. Skoraj vsak zakon odseva tudi poglede in interese politikov, so pa tudi taki, ki vsaj deloma posegajo na čisto strokovno področje in urejajo čisto strokovna vprašanja. Z vsem spoštovanjem do oblasti - vendar ne verjamem, da je mogoče napisati dober zakon brez sodelovanja stroke in strokovnjakov. Seveda je najlaže zakon sprejeti in reči: Tu ga imate, sedaj pa ga izvajajte. Ali pa sem še vedno preveč naiven in vsega ne razumem čisto pravilno ter so nekateri zakoni nekaterim posameznikom ali skupinam napisani na kožo in zadovoljujejo le njihove interese? Upam, da se kaj takega, kar se je zgodilo z zakonom o revidiranju, ne
Na Inštitutu nismo nestrpneži, razumemo probleme in težave, ki jih imata zakonodajna in izvršilna oblast, in pripravljeni smo pomagati po svojih najboljših močeh in z znanjem, ki ga ima skoraj petsto vrhunskih strokovnjakov Inštituta. Vsi z visoko strokovno izobrazbo, vsi dodatno šolani strokovnjaki, ki moramo obnavljati in poglabljati strokovno znanje. Lahko mirno zapišem, da gre za enega najmočnejših in največjih strokovnih potencialov v Sloveniji. Smo del strokovne javnosti, ki je tudi politika ne sme in ne more preskočiti. Naše sporočilo je jasno: Želimo, da je stroka aktivno vključena v sprejemanje in izvajanje zakonodaje. To je želja, ne - že kar del upravičene zahteve. In resnično upam, da se bo nekaj premaknilo, kajti vse skupaj se nevarno bliža vrelišču. Ne želimo zaostrovati razmer, toda, če ne bo šlo drugače, jih bomo preprosto morali. Da se razumemo: le v interesu stroke in za stroko!

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Kognitor - poklic prihodnosti?

(Cognitor - Profession of the Future)
Mag. Blanka Vezjak

Povzetek
Avtorica povzema nekatera razmišljanja, ki se v tej zvezi pojavljajo v sodobni zahodni literaturi. Predstavlja temeljne značilnosti mednarodnega projekta, katerega cilj je vzpostaviti in uveljaviti strokovnjaka nove zahtevnostne stopnje, ki bo sposoben spopasti se z izzivi poslovanja v 21. stoletju, zagotavljati vrhunske svetovalne storitve ter delovati celostno. Kognitor naj bi bil nekakšna nadgradnja sedanjega pooblaščenega revizorja in drugih strokovnjakov s področja računovodstva, poslovnega prava, poslovnega svetovanja, informatike in drugih poslovnih področij.

Summary
The author introduces some ideas emerging in this context in contemporary occidental literature. She presents us some basic characteristics of an international project aimed at the establishment and recognition of the accounting professional at a new level of competence, who will be able to cope with the challenges of business in the 21st century and provide top quality consulting and accounting operations in their integral whole. Cognitor shall constitute an upgrading of the present chartered accountant in combination with other experts in accounting, business law, commercial consulting, information technology and other business areas.

*Blanka Vezjak, mag. ekonomskih znanosti, univ. dipl. ekon.; poobl. rev., preizk. notr. rev., preizk. rač; KPMG Slovenija, Ljubljana.


Slediti angleškemu ali evropskemu nauku državne revizije?

(Which Audit Doctrine to Follow: English or European One?)
Dr. Ivan Lah*

Povzetek
Računsko sodišče Republike Slovenije se pri uvajanju revizijske metodike zgleduje po nekaterih tujih vzorih, zlasti po Angleškem državnem revizijskem uradu in Evropskem računskem sodišču.
Avtor opozarja na nekatere razlike med revizijskima metodikama teh dveh inštitucij, zlasti glede vzorčenja in ekstrapolacije razkritih napak z vzorca na celoto. Hkrati odkriva tudi šibke točke v naukih ene in druge inštitucije, zaradi katerih izidi vzorčenja niso vedno zanesljivi.
Članek naj bi državne revizorje opominjal, da je treba pri posnemanju tujih vzorov vedno zadržati kanček previdnosti.

Summary
In introducing appropriate audit methods, the Slovenian Court of Audit follows foreign models, particularly those of The National Audit Office (UK) and of The European Court of Auditors.
The author of the article draws our attention to some differences between audit methods of the two institutions, particularly with regard to sampling and extrapolation of disclosed errors from the sample to the entire population. In addition, he discloses some week points of either doctrine, due to which the results of the sampling are not always reliable.
The article pretends to be a warning to auditors copying various extrapolation models, since a sound portion of prudence should always be retained.

*Ivan Lah, dr. politoloških znanosti, mag. operacijskega raziskovanja, dipl. vojaški ekon., revizijski svetnik na Računskem sodišču Republike Slovenije. Domači naslov: Na jami 3, 1000 Ljubljana.


Notranje revidiranje v Republiki Hrvaški: Danes in v prihodnosti

(Internal Auditing in Croatia - Today and in the Future)
Dr. Boris Tušek*

Povzetek
V Republiki Hrvaški je bilo od začetka septembra 1999 do konca februarja 2000 opravljeno proučevanje notranjega revidiranja na podlagi vzorca, ki je zajel 400 gospodarskih družb. Članek predstavlja navzočnost notranjega revidiranja, spoznanja o potrebah njegovega organiziranja in izkušnje pri njegovem izvajanju v teh družbah.

Summary
Since the beginning of September 1999 Internal auditing in the Republic of Croatia has been studied on a sample comprising 400 commercial entities. The article presents the existence of internal auditing, the recognition of the need for appropriate implementing structures, and hitherto experience gathered in the companies concerned.

*Dr. Boris Tušek, višji svetovalec pri TEB-u, Zagreb, in sodelavec Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu. Domači naslov: Ljudevita Gaja 7, 49210 Zabok, Hrvaška.


Oskrbovanje varovanja informacij

(Managing Security of Information)
MZRS (IFAC) - Odbor za informacijsko tehnologijo*

Povzetek
Ravnateljski povzetek
Opredelitve ključnih pojmov
Zakaj je varovanje informacij pomembno?
Kaj je varovanje informacij?
Katera so načela varovanja informacij?
Kateri je najboljši način izvajanja varovanja informacij?
Primer izjave o politiki varovanja informacij

Summary
Executive summary
Key definitions
Why is information security important?
What is information security?
What are the principles of information secutity?
What is the best approach to implement information security?
Information security policy statement

*Povzeto iz IFAC Handbook 2000: Technical Pronouncements. International Information Technology Guidelines. Listina 1 iz januarja 1998.