Revizor 2/2004

Uvodnik

(Editorial)

O čem bomo danes? O MSRP (Mednarodnih standardih računovodskega poročanja) seveda. Res večina računovodij trenutno premleva probleme sestavitve letnega poročila za lansko leto in nima časa razmišljati še o tem, kaj bo v bližnji prihodnosti. Napovedal sem že, da bomo v Revizorju objavili vrsto prispevkov o MSRP. Nekaj uvodnih je že bilo objavljenih, danes in v prihodnjih številkah pa bomo nadaljevali s tistimi pravimi vsebinskimi in najprej začeli predstavljati posamezne standarde. Res je, da jih je veliko in da za vse podrobnosti ne bo prostora, vendar je pomembno, da jih predstavimo in opozorimo na najpomembnejše zadeve; standarde pa bo moral seveda natančno proučiti in nato tudi uporabljati vsakdo sam. Pa ne ustrašite se. Saj ni tako hudo, kot se morda zdi; če poznate SRS, predvsem pa, če vam teorija računovodenja in temeljne računovodske predpostavke ne povzročajo problemov, bo tudi z MSRP šlo. Sedaj pa še nekaj, kar vtipkavam z mešanimi občutki: za lažje razumevanje teorije računovodenja in vrednotenja sredstev po pošteni vrednosti,; to je temeljnem izhodišču MSRP, vam priporočam tudi, da preberete mojo knjigo Predpostavka previdnosti ter vrednotenje sredstev in dolgov po pošteni vrednosti iz zbirke Srebrna knjiga. Uh, pa je šlo; upam le, da tega ne boste narobe razumeli.

Še na nekaj moram opozoriti. Kljub dvema poskusoma še vedno nimamo novega predsednika Računskega sodišča. Ko boste tole brali, bomo morda že poznali njegovo ime, vendar pa pregovor pravi, da gre v tretje rado. Le upam lahko, da bo tokrat predsednik države izbral pravega kandidata. In kdo naj bi to bil? Ker gre za funkcijo, ki je za normalno delovanje države in nadzor nad gospodarnostjo, uspešnostjo in učinkovitostjo porabe denarja vseh nas davkoplačevalcev zelo pomembna, je seveda še kako pomembno, kdo bo prihodnjih devet let vodil to inštitucijo. Računsko sodišče je kljub nekoliko ponesrečenemu iz ustave izvirajočemu nazivu imenu vsekakor ključna revizijska inštitucija in z vsem spoštovanjem znanja vsakršnih znanj iskreno mislim, da bi jo moral voditi pooblaščeni(a) revizor(ka). Še več - poleg predsednika bi moral imeti ta naziv tudi vsaj en namestnik. Mogoče je osnovna napaka že v zakonu, ker tega ne predvideva, vendar pa bi bilo kljub temu za Slovenijo zelo dobro, če bi naši politiki zmogli toliko politične modrosti, da bi imenovali pravega strokovnjaka, ki bi mu zaupali, da učinkovito nadzira porabo proračunskih sredstev. Seveda ne gre le za to, vloga Računskega sodišča je veliko širša in menim, da se je njegov glas že sedaj premalo slišal. Bom kar neposreden - celotno ureditev javnih financ bi bilo dobro prevetriti in ugotoviti, ali je to, kar imamo, res najboljše (skromno si želim, da bi bilo vsaj približno dobro). Kakorkoli že, menim, da se tudi na tem področju skriva še veliko veliko rezerv. Le poglejte, kako se širi administracija od državne do lokalne ravni! Ali pa obratno: Kdaj bo nastopil čas, ko bomo imeli v Sloveniji na primer le nekaj komunalnih podjetij, ki bodo opravljala svoje naloge za celotno regijo? Ali ne bi bilo na primer smiselno, da bi plače vsem javnim uslužbencem obračunali na enem samem mestu in ali sploh potrebujemo vrsto služb v posameznih javnih zavodih? Obvladovanje stroškov bi temu rekli v gospodarstvu, v negospodarstvu, kjer se napajajo iz državnih jasli in kjer vlada popolnoma drugačno razmišljanje, pa se temu menda pravi izvajanje proračuna. Pa dobro, če tako mora biti. Tudi v tej zvezi so zato ali pa ravno zato lahko - dvomljive na pogled še bolj preproste zadeve: kako pa je z premoženjskimi bilancami države, mest, pa občin? Ali sploh vemo, kaj imamo, in ali je vse tudi evidentirano? Da ne govorim o vrednostih in gospodarjenju z njimi. In pa seveda ureditev kar zakompliciranega računovodenja na osnovi denarnih tokov, čeprav smo že v ne tako davni preteklosti že imeli boljše rešitve. Pa kako porabljajo denarje, ki smo jih vsi plačali prek davkov in drugih dajatev? Takole bi lahko nadaljeval, saj me morajo kot davkoplačevalca te zadeve morajo še kako zanimati, pa ne bom, da mi kdo ne bo očital prevelike kritičnosti. Vsekakor dela preveč in problemov polno. Pa ne le za Računsko sodišče. Ali ste se že kdaj vprašali, na katerih področjih bomo tudi po vstopu v Evropsko unijo še obdržali največ samostojnosti? Naj vam pomagam - prav gotovo na področju pobiranja davkov in različnih dajatev ter njihove porabe prek proračunov. Halo! Naj zaigram na nacionalni interes, ali pa je dovolj preprosto opozorilo, da je skrajni čas, da se teh zadev odgovorno lotimo in nekaj storimo ter da se predvsem naši politiki v dobro svojih državljanov izpod reflektorjev luči visoke salonske politike začnejo ozirati na preproste vsakdanje probleme nas navadnih državljanov, ki nas je vseh skupaj le za eno veliko evropsko mesto. Taka je ta realnost. Ali pa ne bi mogla biti drugačna, ali si ne zaslužimo lepše prihodnosti? Gotovo, le ... res smo kar prevečkrat tudi sami preveč pasivni in vase zagledani, ko nas zanima le vse tisto, kar seže do praga našega domovanja, za vse drugo pa naj poskrbi vsemogočna "država". Pa kaj za hudiča je ta država in kdo jo tvori? Saj odgovor v bistvu poznamo. Taka je, kot smo jo vsi naredili in kot si jo zato zaslužimo. Vse je torej v nas samih in tudi zato nas te zadeve morajo zanimati in moramo kaj storiti; v nasprotnem pa nimamo pravice le kritizirati.

Za konec le še ena misel: le na vsaka štiri leta nas februar razveseli z enim dodatnim dnem. Zato ga vzemimo kot darilo, kot nekaj posebnega, in ga zato tudi res polno zaživimo. Če pa vam to uspe kar za cel mesec, potem ... ja, potem vam pa kar zavidam.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Temeljne značilnosti Mednarodnih standardov računovodskega poročanja

(Basic Characteristics of International Financial Reporting Standards)
Mag. Blanka Vezjak

Povzetek
V prispevku bodo predstavljene osnovne informacije v zvezi z mednarodnimi računovodskimi standardi oziroma mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, ki bi jih moral poznati vsak uporabnik, ki kakor koli uporablja te standarde oziroma se z njimi šele začenja seznanjati. Predstavljeni so razvoj, način sprejemanja in zasnova standardov. Posebna pozornost je namenjena okvirnim navodilom za pripravo in predstavitev računovodskih izkazov, kjer so podana načela, na katerih so standardi pripravljeni in ki so pomembna za njihovo pravilno uporabo.

Summary
The paper presents the basic information on International Accounting Standards and International Financial Reporting Standards, respectively, that everybody applying these standards or starting to apply them should know. The development of the standards, the approval method, and the constitution of the standards are described. Special attention has been paid to the framework for the preparation and presentation of financial statements. The framework includes the principles that are underlying the standards and are of importance for their correct application.


Vloga notranjega revizorja pri ocenjevanju tveganj in ravnanju z njimi

(Role of Internal Auditor in Risk Assessment and Management)
Dr. Boris Tušek*,
dr. Lajoš Žager

Povzetek
Notranje revidiranje je neodvisno in nepristransko dajanje zagotovil in nasvetov, ki usmerja način razmišljanja o dodajanju koristi z namenom izboljšanja poslovanja organizacije. Organizaciji pomaga pri uresničevanju njenih ciljev z načrtnim in urejenim načinom ocenjevanja uspešnosti obvladovanja tveganj v njej, kontroliranja in upravljanja. V skladu z vsebino temeljnih zamisli notranjega revidiranja (standardov notranjega revidiranja in kodeksa poklicne etike notranjih revizorjev) ter s sprejemanjem podobnosti in različnosti pri njihovem uresničevanju v teoriji in praksi so njegove temeljne stopnje: načrtovanje notranjega revidiranja, raziskovanje in ocenjevanje poslovanja (zbiranje in dopolnjevanje dokazov), poročanje o izsledkih proučevanja in spremljanje uresničevanja ugotovitev.
Zamisel tveganja zavzema pri delu notranjega revizorja obsežno področje. Ocenjevanje tveganja je nenehen proces pri celotnem notranjem revidiranju. Ocena tveganja ima najpomembnejšo vlogo pri dolgoročnem načrtovanju in načrtovanju posameznih revizij, saj je podlaga za usmerjanje omejenih revizijskih dejavnikov na razmeroma obsežnem možnem področju delovanja notranjega revizorja.
Pri notranjem revidiranju je treba nenehno razvijati nove načine ter utemeljevati nove revizijske stvaritve in storitve, in to ob čedalje bolj zapletenih zahtevah do upravljanja v sodobnih razmerah. Glede na to je mogoče pričakovati, da bo notranje revidiranje vse bolj usmerjeno k predvidevanju tveganj na posameznih področjih poslovanja in svetovanju poslovodstvu o možnostih obvladovanja teh tveganj ter oblikovanja preprečevalnih notranjih kontrol. Predmet proučevanja, ki ga opravlja notranji revizor, je celotno poslovanje, usmerjeno v prihodnost.

Summary
Internal audit is an independent, objective assurance and consulting activity that is designed to add value and improve an organisation's operations. It helps an organisation accomplish its objectives by bringing a systematic, disciplined approach to evaluate and improve the effectiveness of risk management and governance processes. Corresponding to the context of basic terms of reference of any internal audit process, i.e. internal auditing standards and code of ethics, and accepting similarities and differences in their operation in theory and in practice, the following are the fundamental phases of this iterative process: planning the audit, examining and evaluating information, communicating results, follow up on achieved results.
Risk covers a wide application area within the internal auditor's work. Risk assessment is a continuous process running throughout the entire internal audit process. However, risk assessment has a main role in long-term planning and in assignment planning since it provides a formal basis upon which audit resources shall be assigned across the wide field of an internal auditor's activities.
Internal audit department must continuously develop new approaches in internal auditing, create new audit products and services, and do so in parallel with increasingly complex managing requirements of the present days. Correspondingly, internal auditing will advance more towards anticipating risks in particular areas of business and towards advising management on how to manage these risks by developing and monitoring the appropriate system of internal controls which will function as a preventive measure. Company's entire future oriented operations become the object of internal auditor's audits.

* Dr. Boris Tušek, docent Ekonomske fakultete Univerze v Zagrebu. Domači naslov: Ljudevita Gaja 7, 49210 Zabok, Hrvaška.


Učinkovit prikaz razkritij v letnem poročilu za presojanje uspešnosti poslovanja podjetja

(Efficient Disclosures in Annual Reports for the Evaluation of Company'S Performance)
Dr. Tatjana Horvat

Povzetek
Namen prispevka je predstaviti pomen kakovosti razkritij v letnem poročilu za uspešno izmenjavo informacij z zunanjimi uporabniki poslovnih informacij. Prispevek prikazuje načine izboljšanja prikaza razkritij v letnih poročilih. Izkušnje kažejo, da količina ponujenih podatkov v letnih poročilih ni standardizirana. Predstavljen je tudi vpliv zakonodaje in slovenskih računovodskih standardov na razkritja v letnem poročilu.

Summary
The objective of the article is to explain the importance of the quality of disclosures in annual report for successful communication with outside users of business information. The article shows ways of improving the efficiency of disclosures in annual reports by providing evidence and examples of disclosures. Current practice shows that the amount of data in annual reports is not standardised. The article also presents the influence of laws and Slovene accounting standards on disclosures in annual reports.


Razvitost poslovodnega računovodstva v slovenskih podjetjih (2. del)

(Development of Management Accounting in Slovene Companies)
Dr. Slavka Kavčič
Dr. Stanko Koželj
Dr. Marjan Odar

Povzetek
Naloga poslovodnega računovodstva je, da pripravlja informacije za odločanje. Odločanje lahko poteka na različnih ravneh, o posameznih poslovnih funkcijah in o uspešnosti poslovanja posameznega dela podjetja in podjetja kot celote. Teza je, da imajo odločitve, ki temeljijo tudi na računovodskih informacijah, manj negativnih posledic kot tiste, ki temeljijo le na zdravem preudarku. V sestavku so nanizani podatki o stanju na področju poslovodnega računovodstva v slovenskih podjetjih pri kadrovski, proizvajalni, prodajni in finančni funkciji v letu 1995 in letu 2001, v nadaljevanju pa bodo sledili izsledki o razvitosti računovodstva pri odločanju na različnih ravneh odločanja in o merjenju uspešnosti poslovanja. Izsledki raziskave so primerjani z izsledki podobnih raziskav v mednarodnem prostoru. Primerjava raziskav pokaže, da so sodobne metode za odločanje v slovenskih podjetjih približno enako uveljavljene kot drugod po svetu.

Summary
The objective of management accounting is to provide appropriate information for decision-making. Decisions on individual business functions and on the performance of particular parts of the company, or of the company as a whole, may be taken at various levels. It has been stated that decisions based on accounting information entail less adverse consequences than decision based on sound judgement alone. The article presents the situation of management accounting in Slovene companies regarding the personnel, production, sales and financial functions in the years 1995 and 2001; in continuation, the findings regarding the development of accounting for decision-making at various levels and regarding the measurement of business effectiveness will be presented. The findings of the research were compared with the findings of similar research projects in international environment. The comparison has shown that state-of-the-art methods of decision-making are more or less equally established in Slovene companies as they are in the rest of the world.