Revizor 2/2005

Uvodnik

(Editorial)

Ste že podrobno proučili novo davčno zakonodajo? Če je še niste, vam priporočam, da se je takoj lotite. Počasi in sistematično. Nova davčna zakonodaja je veliko obsežnejša, podrobneje določa postopke in načine obračunavanja in plačevanje davka. Tega ji ne zamerimo, saj je prav, da so nekatere zadeve podrobneje in natančno predpisane. Natančno? To že, ampak kako? Zakoni bi morali (poudarek je na tem) biti taki, da bi vsak recimo povprečen davkoplačevalec vedel, kateri davek je treba obračunati in plačati ter kako. Pa je res tako? Daleč od tega!!! Ali veste, da so nekatere inštitucije sprejele odločitve, da bodo na primer zaslužke po avtorskih pogodbah za leto 2005 izplačevale šele v drugi polovici marca, čeprav so bila dela opravljena že v januarju? Zakaj? Odgovor je presenetljiv - ne zato, ker ne bi imele sredstev, ampak preprosto zato, ker jih ne znajo izplačati v skladu z zakonom. Ali menite, da je ta primer osamljen? Ne, ni. Podjetja se na primer ubadajo z razlagami "slavnega" 18. člena zakona o davku od dohodkov pravnih oseb že pri sestavitvi davčne napovedi za leto 2004. Pa dobro, bodimo optimisti in nekako bomo te zadeve že rešili. Potem pa nas bo nekoč, čez nekaj let obiskal davčni inšpektor in presojal po takrat znanih in morda celo izkristaliziranih rešitvah. Ampak, davek je treba obračunati in plačati v tem trenutku. Kriza!!!

Kriza pa je lahko, in je, še globlja. Poročanje! Administriranje! Danes, v dobi računalnikov, imamo predpisano "klasično papirnato" sadomazohistično poročanje po zakonu o davčnem postopku z razsežnostjo uradnega lista 125/04 in še vrste drugih podzakonskih aktov. O tem pa res moramo razmisliti in to tudi komentirati:

Nejeverno – ali je res vse to res, kar piše?

Žalostno – ali ni vse še huje, ko tak predpis izvaja nekdo dobesedno "bukvalno"?

Blágo – ali res ne gre drugače?

Ostreje – ali je res treba toliko in na tak način v takih rokih poročati; in predvsem, č?mu vse to služi ali bo služilo?

Ostro – ali moramo res vse ubogljivo hlapčevsko prenesti in se kar vdati v usodo, ki nam jo kroji neki predpis?

Uporniško – ali nimamo toliko hrbtenice, da bi vsaj enkrat jasno zahtevali od pristojnih, naj zadeve še enkrat premislijo, ali pa, naj najprej sami razmislijo, ali so kos sprejetim nalogam ...

Gospodarno – se je kdo vprašal o dodatnih stroških ali pa vsaj o učinkih?

Filozofsko – ali je res treba tudi na tem področju vedno ponovno izumljati toplo vodo?

Optimistično – upanje vedno umre zadnje.

Idealistično konkretno drugačno – država naj za začetek vsakemu davkoplačevalcu pravni osebi (ki to želi) zagotovi brezplačni elektronski naslov in brezplačno namesti poenoteno, enostavno računalniško rešitev za potrebe obračunavanja vseh vrst davkov in s tem tudi avtomatskega poročanja o njih s podrobnimi jasnimi navodili.

Utopistično - glej idealistično!

Predvsem bodimo optimisti. Pa saj je to naša skupna država, ki jo plačujemo davkoplačevalci in naj bi delovala v skupno dobro! Seveda se zavedam, da so nekatere spremembe potrebne, nujne, in prav je, da je do njih prišlo. Ampak, vse ima svojo mejo in obstaja točka, prek katere enostavno ne gre oziroma ne bi smelo iti. Tudi pri davkih.

PS: Ali menite, da bo kdo od odgovornih tole prebral in napisanemu oporekal? V veliko veselje mi bo, če vam bom o tem lahko poročal v eni od prihodnjih številk Revizorja.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Primerjava SRS 2001 in MSRP 2004 – gospodarske kategorije

Comparison Between SAS 2001 and IFRS 2004 – Economic Categories
Mag. Blanka Vezjak

Povzetek
V prispevku bo predstavljen pregled ključnih razlik pri vsebinskem izkazovanju gospodarskih kategorij med slovenskimi računovodskimi standardi 2001 in zbirko mednarodnih standardov računovodskega poročanja, v veljavi od 1. januarja 2005. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah, tako imenovana novela ZGD-, sprejeta decembra 2004, uvaja poleg slovenskih računovodskih standardov tudi mednarodne standarde računovodskega poročanja, prevzete za uporabo v Evropski uniji. V času priprave prispevka je večina standardov iz predstavljene zbirke že prevzeta, s tem da je mednarodni računovodski standard, ki opredeljuje pripoznavanje in merjenje finančnih inštrumentov, sprejet v delno okrnjeni obliki. Pregled ključnih razlik je lahko v pomoč pri prehodu na mednarodne standarde računovodskega poročanja, torej pri pripravi otvoritvene bilance ob prehodu in preračunu primerljivih informacij. Podjetjem, ki bodo še naprej uporabljala slovenske računovodske standarde, je lahko pregled razlik v pomoč pri njihovem računovodskem načrtovanju, saj se prenavljajo slovenski računovodski standardi. Novela ZGD-H namreč predpisuje, da slovenski računovodski standardi v zasnovi, torej v ključnih rešitvah, ne smejo biti v nasprotju z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.

Summary
In this article, a summary of key differences between the presentation is given, in terms of substance of economic categories under Slovenian Accounting Standards 2001 and a collection of International Financial Reporting Standards effective as from 1 January 2005. Under the Act Amending the Companies Act (Amendment ZGD-H) passed in December 2004, International Financial Reporting Standards that had been adopted in the EU have been introduced in addition to Slovenian Accounting Standards. Since the preparation of this article, most of the standards from the presented collection have already been taken over, with the exception of the international accounting standard that defines the recognition and measurement of financial instruments; it was endorsed in a truncated (carved-out) form. The summary of key differences may be of help in the transition from the SAS to IFRS, i.e. when preparing either the opening balance sheet of the transition date or comparable information. To those enterprises that will continue to use Slovenian Accounting Standards, the summary of key differences may ob of help in their accounting planning activities, since the revision of Slovenian Accounting Standards is underway. According to the Amendment ZGD-H, Slovenian Accounting Standards shall not, in respect of their concept, i.e. their key solutions, be contrary to International Financial Reporting Standards.


Obdavčevanje dividend fizičnih oseb: zasnova, problemi in možne rešitve

Taxation of Dividends of Physical Persons: The Concept, Problems and Possible Solutions
Dr. Marko Kranjec

Povzetek
Dohodki fizičnih oseb od dividend v Sloveniji še ne zajemajo večjega deleža v skupnih dohodkih. Kot v vseh davčnih sistemih pa davčna obravnava dividend odpira vprašanje ekonomskega dvojnega obdavčevanja.
Sistemi obdavčevanja dividend v državah članicah Evropske unije to vprašanje rešujejo z različnimi sistemi integracije. Največ držav rešuje to vprašanje s sistemom imputacije ali s cedularnim obdavčevanjem. S stališča enotnega trga so sistemi obdavčevanja pomembni, ker je lahko v nekaterih primerih obdavčevanje dividend ovira za prost pretok kapitala.
Slovenija olajšuje dvojno ekonomsko obdavčevanje s specifičnim sistemom imputacije, ki ni popolnoma distribucijsko nevtralen. V novem sistemu bi kazalo razmisliti o cedularnem obdavčevanju tega vira dohodka.

Summary
Dividend income in Slovenia represents only a minor part of total taxable income of physical persons. Nevertheless, dividend taxation opens up a question of economic double taxation.
Taxation systems of EU Member States alleviate economic and legal double taxation through different integration systems, principally through imputation and/or schedular taxation. Different systems may have very different impact on the free movement of capital and a single EU market.
Tax system of Slovenia alleviates economic double taxation through specific imputation system that is not distributionally neutral. A reform of tax system could consider shedular taxation of this category of income.


Udeleženci pri javnem naročanju in postopek oddaje javnih naročil po Zakonu o javnih naročilih

Subject and System of Public Procurement Under the Public Procurement Act of the Republic of Slovenia
Mag. Matjaž Kovač

Povzetek
Javna naročila so vsa naročila, materialna ali nematerialna, ki se financirajo iz javnih sredstev. Upravljavec javnega naročila je naročnik, ki je gospodar javnih sredstev in z njimi razpolaga na trgu. Ponudnik je udeleženec, ki v postopku naročila ponuja blago ali storitev, ki je obenem tudi predmet javnega naročila. Prek sistema javnega naročanja se spodbuja tekmovalnost na trgu blaga in storitev, preprečuje podkupovanje, povečuje zaupanje javnosti v upravljanje javnih sredstev, racionalizira poraba javnih sredstev in uresničuje gospodarska politika.

Summary
Public procurement comprises all public contracts for goods, services and works which are financed from public funds. The manager of public procurement is the contracting authority disposing of public funds on the market. The tenderer is the potential contractor offering goods or services which are the object of public procurement. The system of public procurement promotes competition on the goods and services market, prevents corruption and increases public trust in the management of public funds, providing for rational use of public funds and implementation of economic policy.