Revizor 2/2008

Uvodnik

(Editorial)

Moj dobri prijatelj iz mladosti, s katerim sva že kar nekaj desetletij nazaj skupaj "hlače trgala" in tudi kako mladostno "ušpičila", mi je zadnjič kar tako navrgel, da "čudni cajti gor gredo". Pa sem ga kar takoj prijel za besedo in postavil pred dejstvo, naj pove, kaj s tem misli. In mi je razložil, da se mu zdi zelo čudno, da država postaja vsak dan prijaznejša, da je slišal, da bodo uvedli vinjete in da bomo vsi Slovenceljni (po Svetlani) plačevali manj za vožnjo po avtocestah, pa da bo morda kar nekaj "keša" dobil za odškodnino, ker so Nemci požgali domačijo njegovih staršev. In še da je slišal, da bo država izplačevala neke razlike v najemninah, pa da bodo imeli osnovno- in srednješolci zastonj šolsko prehrano. Kar ni mogel prehvaliti dobrote te države in se nehati čuditi, kako da je to možno, ko pa v današnjih časih nič ni zastonj, saj bomo morali kmalu plačevati še za zrak, ki ga dihamo. Moram priznati, da sem se kar malo zamislil nad argumenti, ki mi jih je natresel. In sem se tudi sam vprašal o teh čudnih cajtih, ko nam država kar nekaj daje. Najprej sem zastrigel z ušesi pri vinjetah in takoj preračunal. Tudi meni, ki sem kar precej na cesti, bo veliko dano.Tako na hitro – za cestnino bom predvidoma porabil približno 20-krat manj, kot plačujem sedaj. Kar ne morem verjeti. In res mislim, da to ni pošteno. Ampak res pa je tudi, da se moja hčerka jezi, ker bo morala nekaj malega več plačati. Uravnilovka torej! Tudi ne bi imel nič proti, če bi jo še pri dohodnini uvedli – zakaj ne bi bili le dve davčni stopnji? Vsebinsko ne vidim prav nobene razlike. Ampak. Ampak, ker pa sem tudi malo ekonomista, sem takoj postavil enačbo, ki pravi, da če nekomu nekaj daš, moraš to od nekje vzeti oziroma mora nekdo drug več prispevati v skupno dobro. Le kdo naj bi to bil? Dobre vile? In pa, zakaj se teh in takih zadev ni država, pardon, Vlada, že prej spomnila? Pa mi je prijatelj iz mladosti takoj zabrusil: "Ja kje pa ti živiš! A ne veš, da so jeseni volitve?" Saj res, kje in v kakšnem okolju, državi oziroma družbi pa živim? Pa sem malo premišljeval in prišel do tegale sklepa: Predlagam, da so volitve vsako leto ali vsaj vsako drugo leto! V dobro in za dobro nas navadnih državljanov. Se bodo politični veljaki kazali v državljanom prijazni luči ter obljubljali in tudi delovali tako, da jim bomo verjeli in jih na koncu tudi volili. Pri tem pa po izkušnjah sploh ni važno, kakšne barve so, saj se je izkazalo, da so tisti, ki so drugim očitali vse in vsega, potem ko so prišli na oblast, enaki ali pa še hujši. Ja, glede teh "čudnih cajtov" lahko le ugibam, kakšne prijetne ugodnosti, ki nam jih bodo veljaki v naslednjih mesecih uspešno "prodali" kot prijazna darilca, nas še čakajo. Ampak, pa spet ta ampak; le kaj pa je spet sedaj? Ja, bi čisto potiho vprašal, kako bo z inflacijo, kako se vsak dan vse draži, pa nas prepričujejo, da ni tako hudo in da to počno le zviti trgovci. Že vem, da morajo biti zaradi cen nafte dražji vsi naftni derivati, pa da to posledično vpliva še na cene drugih artiklov. In padec cen vrednostnih papirjev na trgih vrednostnih papirjev je tudi le posledica ameriške nepremičninske krize. Pa da realno vsak dan slabše živimo, je tudi posledica zunanjih vplivov, kajne? Dovolj!!! Ne sprenevedajmo se in zato ne sadite mi rožic na vsakem koraku in ne rišite mi blagohotnosti delovanja države! Vse skupaj je en velik "nateg", saj istočasno, ko večini državljanov dokazujete, da moramo zategniti pas in nas hkrati nagrajujete z bonbončki navideznih ugodnosti, svojim prijateljem in znancem omogočate tajkunsko bogatenje. To je tudi ena od srži te zgodbe. Če se slučajno kaj zalomi in je "ogrožen" kdo iz kroga posvečenih, pa pride na primer skoraj takoj do razpada posebne skupine tožilcev. Prozorno, da bolj skoraj ne more biti! Oprostite, gospodje politiki, ampak v vaše izjave, da boste delali v dobro vseh nas navadnih državljanov, jaz žal preprosto ne verjamem in ne morem verjeti. Seveda vsa čast izjemam, ki pa jih je žal premalo. In pokazali ste, ne, dokazali ste, da ste vsi skoraj enaki oziroma, če sem bolj natančen – tisti, ki ste bili včasih upravičeno največji kritiki, pa ste danes na oblasti, delate natanko to, kar ste včasih kritizirali, in še več ter še bolj nepošteno do državljanov. Res "čudni cajti gor gredo". In kje je izhod? Bo kdo ponudil tretjo, četrto ali peto pot? Morda. Ampak upam, da ne bodo spet le obljube in kupovanje glasov z všečnimi, pa kljub vsemu ekonomsko neučinkovitimi potezami. Kakorkoli že. Želim si, da bi vedno živeli v predvolilnem obdobju. Zraven pa kljub temu le skromno dodajam – vse se vrača, vse se plača. In tudi obljube bo nekdo moral slej ko prej izpolniti.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Obvladovanje tveganj in izjava o oceni notranjega nadzora javnih financ v občini

(Risk Management and Declaration About Appreciation of Public Internal Financial Control in Municipalities)
Mag. Marjeta Štrus

Povzetek
Za vzpostavitev uvajanja obvladovanja tveganj je bila na Ministrstvu za finance, Urad RS za nadzor proračuna, pripravljena Metodologija za pripravo Izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ, ki je sestavni del Navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna. Izjava v bistvu ni novost, saj je bila obvezna že prej, vendar navodilo ni predpisovalo njene vsebine. Po pripravljeni metodologiji temelji na predstavljenem modelu COSO in omogoča samoocenjevanje. Z letom 2006 je postala obvezni del zaključnega računa proračuna občin.

Summary
For risk Management the Ministry of finance, the Budget Supervision Office of the Republic of Slovenia to prepare Methodology for prepare Declaration about appreciation of public internal financial control, which perform part of Directive about prepare balance of direct and indirect budget spending centres on the central and local level. This Declaration is not something new, but the Directive is not to order her contents. The Declaration prepares by Methodology, basis on COSO model and to make possible self-appraisement. By year 2006 the Declaration to become obligatory part of balance budget in municipalities.


Teoretično izhodišče za sodobne računovodske izkaze občine

(Theoretical Platform for the Creating of Contemporary Financial Statements of Municipalities)
Dr. Ivan Turk

Povzetek
Računovodski izkazi občine so za zdaj še zelo odmaknjeni od štirih računovodskih izkazov, ki so uveljavljeni pri podjetjih, čeprav sta knjigovodstvo in celo kontni načrt na prvi pogled sorodna tistima pri podjetjih. Največje razlike izhajajo iz napačnega poimenovanja prejemkov in izdatkov s prihodki in odhodki, kar poruši vso teoretično logiko gradnje kategorij v računovodskih izkazih, saj prejemki in izdatki vodijo le do stanja denarja, prihodki in odhodki pa vodijo do stanja čistega premoženja. V razpravi bo pojasnjeno, kako je mogoče splošna spoznanja o računovodskih izkazih prenesti tudi na področje občine.

Summary
For the time being, the municipality's financial statements are pretty removed from the four financial statements of enterprises. However, municipalities also apply the double-entry accounting system and even a chart of accounts similar to thos of enterprises. The greatest differences arise from the incorrect naming of receipts and disbursements as revenues and expenses, which is not in line with the theoretical logics of the cathegories structure in financial statements. In reality, receipts and disbursements lead to the money position, while revenues and expenses lead to the net worth position. The paper explains how the general knowledge of financial statements can be transferred into the accounting of municipalities.


Vnaprejšnji sporazumi glede transfernih cen med davčno upravo in davčnimi zavezanci

(Advancepricing Agreements Between Tax Authorities and Taxpayers)
Mag. Jelka Jamnik

Povzetek
Vnaprejšnji sporazum je dogovor med davčnim zavezancem in davčnimi oblastmi glede metode za določitev transfernih cen za točno določene okoliščine in obdobje v prihodnosti. Cilj sporazuma je zagotoviti spoštovanje tržnega načela (Arm's and Length Principle) pri kontroliranih transakcijah med povezanimi podjetji.
Obstajajo enostranski vnaprejšnji cenovni sporazumi, ki se v praksi pojavljajo redkeje, ter dvostranski ali večstranski, kar je odvisno od števila udeleženih davčnih uprav pri sklepanju sporazuma. Sporazum je po sklenitvi pravno veljaven tako za davčnega zavezanca kot za davčni organ. Dvostranski in večstranski sporazumi zagotavljajo večjo možnost, da ne pride do dvojnega obdavčenja ali pa do neobdavčenja. Podlaga za sklenitev dvostranskega vnaprejšnjega cenovnega sporazuma z davčno upravo druge države je sporazum o izogibanju dvojnemu obdavčevanju.
Zavezanci uporabljajo vnaprejšnje sporazume predvsem za dosego pravne varnosti glede svojih davčnih obveznosti v povezavi s transfernimi cenami, sporazumi sami pa ne prispevajo k zmanjšanju davčne osnove.
Slovenska davčna zakonodaja za zdaj ne predvideva možnosti vnaprejšnjih sporazumov glede transfernih cen. Kljub temu pa je zakonodaja skladna s smernicami OECD, tako da bi bila uvedba vnaprejšnjih sporazumov nadgradnja sedanjega davčnega reda in bi lahko povečala konkurenčnost slovenskega davčnega sistema.
V članku bo predstavljen priporočen model sporazuma glede transfernih cen za Slovenijo, ki vsebuje začetno fazo, fazo sklenitve sporazuma in fazo nadzora nad izvajanjem sporazuma.

Summary
An advance pricing arrangement (APA) is an arrangement that determines in advance of controlled transaction an appropriate set of criteria for the determination of the transfer pricing for those transactions over a fixed period of time. The aim of APAs is to provide for the respect of the arm's length principle in controlled transactions between related enterprises.
Some countries allow for unilateral arrangements where the tax administration and the taxpayer in its jurisdiction establish an arrangement without the involvement of other interested tax administrations. The concluded agreements are legally binding for both the taxpayer and the relevant tax administration. To reduce the risk of double taxation and provide greater certainty to the taxpayer most countries as well as OECD prefer bilateral or multilateral arrangement where two or more countries concur. However, the Double Taxation Convention presents the basis for concluding bilateral advance pricing arrangements.
Current Slovenian tax legislation does not allow APAs. Despite of this fact, the tax legislation is in line with OECD guidelines. Integration of APAs into Slovene tax law would increase the competitiveness of Slovenian tax environment.
The article presents the APA model recommended for Slovenia; it comprises the following phases: request for APA (preliminary discussions and the filling of an APA request), finalization of the APA and the APA monitoring.


Zemljiški dolg

(Land Charge)
Dr. Renato Vrenčur

Povzetek
Zemljiški dolg je oblika stvarnopravnega zavarovanja, ki jo je v naše pravo uvedel Stvarnopravni zakonik.

Summary
This article is about the legal regulation of land charge in our new real estate property law, which was introduced by by the Law of Property Code.