Revizor 2/2009

Uvodnik

(Editorial)

Pomlad prihaja; narava se prebuja, ponovno bo zaživela ter se razcvetela in razbohotila in marsikomu med nami bo hitreje zaigralo srce. Prelepi sončni dnevi nas bodo navdali z optimizmom in takoj bomo boljše volje. Vsaj nekaj v teh kriznih časih, kajne? Vsak dan lahko poslušamo in opazujemo, kako se finančna in gospodarska krize poglabljata, se vedno močneje zažirata v naš vsakdan ter vedno bolj vplivata na naše življenje. Verjetno bo vsakdo izmed nas, nekateri zelo, drugi malo manj, neposredno ali posredno občutil njene dolge strupene lovke. Kljub opozorilom, da je kriza globlja in bo dolgotrajnejša, kot si marsikdo želi priznati, pa nekateri še kar želijo jahati ali jahajo sedaj že pobesnelega tigra. In ko jih le ta odvrže in začne žvečiti, kličejo na pomoč. In vsemogočna država, napajana iz žepov nas vseh poslušnih davkoplačevalcev, naj bi "morala" priskočiti na pomoč! Seveda najbolje tako, da se njim ne bo nič zgodilo ali pa da bi pri celotni zgodbi reševanja še kaj malega zaslužili zraven. Halo!!! Ali so čisto izgubili kompas in ne vedo, kje in s kom živijo in kako se množica drugih komaj prebija skozi mesec! Veste, kaj me preseneča v teh zgodbah? Da ni še nikomur počil film. Res ne, kar mirno prenašamo tajkune, povzpetnike, izkoriščevalce in "finančne strokovnjake" vseh vrst, nekateri jih celo zagovarjajo in razumejo, da zaradi krize pa res niso mogli ravnati drugače. Ubogi reveži! Da ne bo pomote – v isto oziroma celo višjo kategorijo spadajo gospodje bankirji, pa še kdo iz posvečenega okolja čudežnih finančnikov; če malo globlje razmislimo, so tisti, ki so vse to omogočili, v bistvu še bolj odgovorni. In če vrtamo in raziskujemo še globlje, ne bomo mogli mimo ugotovitve, da je izvirni greh v družbeni ureditvi, ki je taka dejanja omogočila, jih dopustila, tudi spodbujala, tolerirala in celo malikovala. Ali upamo in smo pripravljeni reči bobu bob? Brez predsodkov, pošteno? Saj vem, da so možni različni dogovori ter da različni ljudje različno gledamo na medčloveške odnose in družbene ureditve. Popolnoma mi je tudi jasno, da nekaterim obstoječa ureditev popolnoma ustreza, celo več – gotovo jih ni malo, ki je ne bi odpravili za nobeno ceno. Zapisal bom nekaj iskrenega, čeprav vem, da se marsikdo z menoj ne bo strinjal. Imam pa tudi pravico do svojega mnenja, kajne? Takole mislim – trenutna finančna ureditev in njena pravila niso nič drugega kot institucionalno uzakonjena kraja. Presenečeni? Preostro? No, razmislite še vi – kako lahko nekdo "čez noč" brez lastnih sredstev postane na primer 25-odstotni lastnik velike slovenske družbe; kako lahko nekdo v nekaj dnevih "zasluži" toliko kot drugi, ki vsak dan na primer po 10 ur "tezgarite", ne boste v vsem življenju? Naj nadaljujem? Ni treba, nadaljujte sami s svojim razmišljanjem. In kaj potem? Ali se bo kaj spremenilo? Potrebujemo novo ureditev ali naj le popravljamo staro? Kakšno novo, je katera sploh lahko boljša? To so gotovo vprašanja, ki se bodo v naslednjih mesecih vedno pogosteje zastavljala tako pri nas kot v svetu.

Sam pa mislim, da je bistvo problema v etičnih in moralnih vprašanjih. Pravijo, da gre za finančno, gospodarsko in ne vem še kakšno krizo. Že res, ampak to so posledična pojavljanja; mati vseh kriz je kriza morale, kriza razumevanja, kaj je prav in kaj ne, kaj je človeško in kaj ne, kakšna naj bodo razmerja in odnosi med nami ter kakšni naj ne bi bili ali naj ne bodo, ali lahko nekdo izkorišča drugega ter je vse to legalno in legitimno. Nov družbeni red? Že poznani socializem, komunizem ali kaj tretjega? Ne vem, mislim pa, da ne eno in ne drugo ali tretje. Nekaj novega, drugačnega, pravičnejšega! In predvsem človeško in moralno boljšega! Vsekakor pa je potreben tudi temeljit razmislek o vrednotah. Ali je delo danes sploh še vrednota? Kaj pa odnosi med nami, pomoč, solidarnost, prijateljstvo, zaupanje? Tokrat dovolj o tem; moj namen je predvsem bil, da vas spodbudim k razmišljanju ter vas poskusim zbuditi in odklopiti od skoraj nevidno vsiljenega pranja možganov, ki smo mu dnevno povrženi. Razmišljajmo s svojo glavo – zakaj pa jo drugače sploh imamo?

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Revidiranje kontrolnih metod in izplačevanja neposrednih plačil skupne kmetijske politike

(Auditing of Control Methods and of Direct Payments Under the Common Agricultural Policy)
Dr. Aleš Krisper, Stanka Klakočer

Povzetek
Komisija je s predpisi na področju skupne kmetijske politike določila pogoje za izplačilo neposrednih plačil iz različnih shem pomoči. Pogoja za celotno neposredno plačilo pomoči sta izpolnitev posebnih pravil v zvezi s kmetijskim zemljiščem in kmetijska proizvodnja na teh zemljiščih oziroma na kmetijskih gospodarstvih. Da bi se izognili opuščanju kmetijskih zemljišč in da bi zagotovili, da se ta obdelujejo v skladu s kmetijskimi in okoljskimi zahtevami, so bili uvedeni določeni standardi, katerih spoštovanje zagotavlja doseganje tega cilja.
Zaradi izredne zapletenosti sistema neposrednih plačil, njihove raznovrstnosti in velikega števila zahtevkov za neposredna plačila je bilo treba v plačilnih agencijah, ki izplačujejo finančna sredstva s področja skupne kmetijske politike, zagotoviti ustrezne tehnične pogoje in ustrezne kontrolne metode ter vzpostaviti ustrezno varnostno politiko.
Zaradi spoštovanja akreditacijskih meril za plačilne agencije in s tem zagotavljanja upravičenosti do pomoči na področju neposrednih plačil je nujno izvajanje kontrolnih metod, to je administrativnih preverjanj in preverjanj na kraju samem, pred odobritvijo teh pomoči, kot je predstavljeno v tem prispevku.

Summary
The European Commission has set out common conditions for the disbursement of direct payments from different schemes under the Common Agricultural Policy. The entire amount of an aid is conditioned by special rules related to agricultural land and agricultural production on the land or on agricultural holdings. To avoid the abandonment of agricultural land use and to ensure that the agricultural land is maintained in accordance with good agricultural and environmental requirements, certain standards were implemented, which need to be respected to achieve the aim.
Because of the complexity of the direct payments system, the variety of different forms of aid and the great number of claims the need emerged to establish paying agencies which pay out the financial means for agriculture policy, and to provide for proper technical requirements and relevant control methods and, in addition, to set up relevant security policy.
To secure the respect of accreditation criteria valid for the paying agencies and to ensure the eligibility for aid through direct payments it is necessary to carry out control methods, i.e. administrative and on-the-spot checks, before the aid is approved, as presented in the article.


Razvitost računovodstva v slovenskih podjetjih, stanje 31. decembra 2006

(Development of Accounting in Slovene Companies, State as at 31 December 2006)
Dr. Slavka Kavčič, dr. Stanko Koželj in dr. Marjan Odar

Povzetek
Slovenski institut za revizijo je skupaj z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani ter Zvezo računovodij, revizorjev in finančnikov Slovenije že tretjič izvedel raziskavo o razvitosti računovodstva v slovenskih podjetjih. Prva raziskava, izvedena v letu 1996, se nanaša na stanje konec leta 1995, druga, izvedena v letu 2002, na stanje konec decembra 2000, tretja, izvedena v letih 2007 in 2008, pa na stanje konec decembra 2006. Cilj raziskave je bil proučiti, koliko se je spremenilo stanje na področju računovodstva od leta 1995 do leta 2006 in kakšno je obstoječe stanje. Prispevek vsebuje kratek povzetek dosedanjih raziskav, metodo dela in vir podatkov ter najpomembnejše izsledke zadnje raziskave. Tako kot v prejšnjih letih smo proučevali organiziranost računovodstva, uporabo drugih možnih metod v računovodstvu in razvitost poslovodnega računovodstva, na novo pa je bila dodana analiza uvajanja mednarodnih standardov računovodskega poročanja v slovenski gospodarski prostor. Groba ocena je pokazala, da se kakovost računovodstva v slovenskih podjetjih od leta 1995 ni bistveno spremenila, tam, kjer se je, pa gre za opuščanje nekaterih rešitev, ki so sicer v literaturi označene kot nujno potrebne pri pripravi informacij za odločanje.

Summary
The Slovene Institute of Auditors, in cooperation with the Faculty of Economics of the University of Ljubljana and the Association of Accountants, Treasurers and Auditors of Slovenia has carried out its third research of the development of accounting in Slovene companies. The first research of 1996 presented the state of affairs at the end of 1995, the second of June 2002 referred to the year-end 2000 and the third research carried out in 2007 and 2008 presents the state as at 31 December 2006. The aim of the research was to examine the changes in the state of accounting from 1995 to 2006 and the situation to date. The article contains a short summery of the past researches, the methods applied, the resources used and the most important results of the last research. In all three researches we studied the organisation of accounting, the application of other possible accounting methods and the development of management accounting, and in the last one we added the analysis of how International Financial Reporting Standards have been introduced into the Slovene economic area. A rough estimate has shown that the quality of accounting in Slovene companies has not significantly changed since 1995 and the changes, if any, mainly referred to the omission of certain solutions which in the literature are considered necessary and essential for preparing information for decision-making.


Poročanje o poslovnih odsekih: Uporaba in analiza MSRP 8 in SFAS 131

(Business Segment Reporting: Application and Analysis of IFRS 8 And SFAS 131)
Daniel Zdolšek

Povzetek
MSRP 8 in SFAS 131 sta bistveno spremenila način pripravljanja in razkrivanja informacij o odsekih podjetja. Poslovodni način je nov način opredeljevanja in razkrivanja odsekov podjetja, katerega namen je izboljšanje možnosti razumevanja posameznih sestavnih delov podjetja in podjetja kot celote za uporabnike računovodskih izkazov. Poslovodni način zmanjšuje bremena podjetja (stroške, čas ...) pri pripravljanju informacij o odsekih, vendar se hkrati zaradi postopkov usklajevanja, prenovljenega prikazovanja (tudi po MSRP 8 že za leto 2008) in izvajanja drugih določil standardov poveča obseg zahtevanih razkritij o posameznih odsekih podjetja. Postopek pripravljanja informacij o odsekih in opredelitev v MSRP 8 in SFAS 131 (področje uporabe, poslovni odsek, poročevalski odsek, merjenje, razkritja) se med MSRP in US GAAP zaradi (skoraj popolnega) poenotenja področja poročanja o odsekih ne razlikujeta.

Summary
IFRS 8 and SFAS 131 have fundamentally changed the preparation of information and disclosures about business segments of an enterprise. The management approach applies new methods in the identification and disclosure enterprise segments in order to provide financial statement users with better knowledge of enterprise's components and the enterprise as a whole. The management approach enables an enterprise to lower its burdens (costs, time etc.) in preparing information about segments. On the hand, however, the volume of required disclosures is greater because of reconciliation requirements, the restatement requirement (under IFRS 8 also for 2008) and some other requirements contained in the standards. Preparation of information about segments and definitions in IFRS 8 and SFAS 131 (scope, operating segment, reporting segment, measurement, disclosures) are not different from those contained in US GAAP because business segment reporting has been (almost completely) harmonized.


Vrednotenje, prevrednotovanje, ocenjevanje gospodarskih kategorij in ocenjevanje vrednosti v slovenskem računovodstvu

(Valuation, Revaluation, Assessing and Appraising in the Slovenian Accounting)
Dr. Ivan Turk

Povzetek
Računovodenje z upoštevanjem slovenskih računovodskih standardov se je v Sloveniji začelo leta 1994, in sicer potem, ko je bilo v procesu privatizacije ocenjevanje vrednosti podjetij že dokončano. Od tedaj se izvirna vrednost posameznega sredstva ali dolga v računovodstvu po strokovnih postopkih sproti spreminja v vsakokratno knjigovodsko vrednost, ki je bodisi neodpisana vrednost ali odplačna vrednost. Za njeno spreminjanje v pošteno vrednost, zlasti če ne gre za nadomestitveno vrednost, temveč za nadomestljivo vrednost, pa so mnogokrat ponovno potrebni strokovnjaki za ocenjevanje vrednosti, da ugotovijo njihovo sedanjo vrednost na podlagi diskontiranih čistih denarnih tokov.

Summary
Accounting in consideration of the Slovene Accounting Standards began in Slovenia in the year 1994 after the enterprise appraisal in the process of their privatization has been completed. Since then, the original cost of a particular asset or liability has normally been changed on the basis of professional procedures into the book value which is defined as either the carrying amount or the settlement value. However, for its change into fair value, especially when it is not defined as replacement value but rather as recoverable value, once again appraisal specialists are frequently required to determine its present value on the basis of discounted net cash flows.


Uporaba kazalnikov pri določitvi ocen (ratingov) finančne moči zavarovalnic

(Use of Ratios in Determining Financial Strength Ratings)
Mag. Danijel Vukovič

Povzetek
Za uspešno poslovanje zavarovalnic je bistvenega pomena zaupanje, ki ga imajo vanjo njeni obstoječi in potencialni zavarovalci. Zaupanje v zavarovalnice se lahko utrdi tudi z ustrezno oceno finančne moči, ki jo zavarovalnica prejeme kot rezultat postopka presojanja njene bonitete. V našem prispevku bomo predstavili temeljne kazalnike, ki se uporabljajo pri presojanju bonitete zavarovalnice, ter vpliv rezultatov kazalnikov na podeljeno oceno.

Summary
For successful business of insurance companies, the trust of their current and potential policyholders in insurance company business is essential. This confidence can be strengthened with suitable financial strength rating that is a result of creditworthiness evaluation of insurance companies' business process. In our paper we present basic ratios that are used in creditworthiness evaluation process and the impact of these ratios on financial strength ratings.