Revizor 2/2012

Uvodnik

(Editorial)

Svet Inštituta je konec marca sprejel Poročilo o delu za leto 2012. Poročilo, ki je v celoti tudi objavljeno na naši spletni strani, smo poslali v Državni zbor in čakamo na obravnavo. Ker pa je kar obsežno in verjamem, da ga večina ne bo v celoti prebrala, želim izkoristiti priložnost in na tem mestu posebej opozoriti na nekatere zaključne poudarke v njem.

V Poročilu je Inštitut opozoril najmanj na dve zadevi, povezani s posledicami finančne in gospodarske krize. Zapisali smo:
"Jasno in nedvoumno je treba povedati, da so sestavljavci računovodskih izkazov predvsem pri vrednotenju vseh vrst sredstev tudi za leto 2011 pod velikim pritiskom organov vodenja in nadzora, predvsem v zvezi z vprašanji, povezanimi z oslabitvami sredstev, vrednotenjem finančnih naložb pa tudi pripoznavanjem oslabitve sredstev v izkazih poslovnih izidov. Podobno lahko zapišemo tudi o pritiskih poslovodstva na revizorje računovodskih izkazov. Kljub temu pa ocenjujemo, da so tako slovenski sestavljavci računovodskih izkazov, predvsem preizkušeni računovodje in računovodje, kot tudi slovenski revizorji svojo nalogo opravili strokovno in kakovostno. Po naši oceni pa bi morali biti zaskrbljeni nad kakovostjo podatkov in informacij v računovodskih izkazih tistih družb, ki niso zavezane reviziji računovodskih izkazov. Menimo, da je tudi zaradi dejstva, da so podatki iz teh računovodskih izkazov podlaga za sestavitev davčnih obračunov, potreben razmislek o tem, kako zagotoviti oziroma izboljšati kakovost teh podatkov. Zato Inštitut tudi pripravlja strokovne podlage za kompiliranje računovodskih izkazov in sestavitev poročila v tej zvezi. Prepričani smo, da lahko Inštitut in predvsem aktivni preizkušeni računovodje na ta način pomembno pripomorejo k povečanju zaupanja v podatke in informacije v kompiliraninih računovodskih izkazih in istočasno postavijo splošno sprejemljiva in družbeno priznana pravila pripoznavanja kakovosti ter seveda tudi resničnosti in poštenosti računovodskih izkazov.

Vsekakor pa je tudi v tej zvezi tako kot že lansko leto tudi letos treba omeniti in podpreti strokovne podlage za uvedbo "prostovoljnega" horizontalnega monitoringa in seveda je Inštitut tudi v prihodnje pripravljen strokovno sodelovati pri iskanju najboljših rešitev v tej zvezi. Strokovnjaki, združeni v Inštitutu, smo prepričani, da sta ideja in vizija v zvezi z horizontalnim monitoringom pravilni, pa vendar bi radi dodali, da pričakujemo nadaljevanje razvoja v tej smeri. V tem okviru menimo, da je dozorel čas, da v Sloveniji pričnemo razmišljati o začetku uvajanja prostovoljnega davčnega revidiranja, ki naj bi ga seveda opravljali ustrezno usposobljeni strokovnjaki (na primer preizkušeni davčniki ter preizkušeni računovodje in računovodje), ter na podlagi opravljenega nadzora pravilnosti in pravočasnosti plačevanja vseh vrst davkov in prispevkov ter drugih dajatev izdajali strokovno zagotovilo oziroma mnenje o zakonitosti in pravilnosti obračunavanja in plačevanja vseh vrst dajatev. Prepričani smo, da Inštitut lahko pripravi strokovne podlage za tovrstni (samo)nadzor, ki bi po našem mnenju pomembno prispeval k pravilnosti obračunavanja in plačevanja dajatev pri davčnih zavezancih, ki jim je to v interesu, istočasno pa zmanjšal obremenitve DURS v tej zvezi. Menimo, da bi bilo treba ob pričakovanih spremembah predpisov pa tudi s ciljem poenostavitve poslovanja in zniževanja stroškov razmišljati v tej smeri ter sprejeti in poiskati ustrezne strokovne rešitve."

In zakaj ponavljam že zapisano? Predvsem zato, da se glas stroke sliši, da ga bodo slišali tudi odgovorni in da tudi na ta način jasno in nedoumno pokažemo, da podpiramo Državni zbor, Vlado in vse dobromisleče državljane pri iskanju tudi oziroma predvsem strokovnih rešitev za izhod iz sedanjega položaja. Prepričan sem, da to zmoremo, da lahko kot narod ravnamo enako, kot smo ravnali v najtežjih trenutkih naše zgodovine. Seveda pa tako, kot sem že zapisal v prejšnjem uvodniku, da so bremena pravično porazdeljena; pa tudi, da vsi tisti, ki "sistem kakorkoli izigravajo", občutijo delovanje prave pravne države in seveda "roko pravice". Prepričan sem, da si velika večina državljank in državljanov iskreno želi urejene in pravične družbe ter se je za dosego tega cilja pripravljena tudi marsičemu odreči.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Analiza kriterijev za oceno računovodskih servisov

Analysis of Criteria for Assessing the Quality of Accounting Service
Mag. Vanesa Čermelj

Povzetek
V prispevku so v osmih točkah predstavljene najpomembnejše lastnosti kakovostnega računovodskega servisa, in sicer: (1) strokovnost, (2) odgovornost in diskretnost, (3) osebne lastnosti računovodje, (4) širok spekter strank, (5) pestrost ponudbe, (6) sodoben informacijski sistem za pretok informacij, (7) obveščanje strank o zakonskih spremembah in njihovo izobraževanje ter (8) primerna cena. Drugi del prispevka predstavlja izsledke raziskave o kakovosti računovodij in računovodskih servisov v Sloveniji, ki je bila izvedena na vzorcu 93 računovodskih servisov in 56 podjetij – strank omenjenih računovodskih servisov.

Summary
The article presents the most important characteristics of quality accounting service, namely: (1) professionalism, (2) responsibility and trust, (3) personal characteristics of accountants, (4) a wide range of clients, (5) diversity of supply, (6) a modern information system for information flow, (7) informing clients about changes in legislation and education of clients, and (8) reasonable price. The second part of the article includes the results of research about quality of accountants and accounting services in Slovenia, which was conducted on a sample of 93 accounting services and 56 companies - clients of those accounting services.


Zagotavljanje notranjega revidiranja v državnih javnih zavodih s področja šolstva in športa

Provision of Internal Auditing of Public Institutions in the Field of Education and Sport
Mag. Erna Štefe

Povzetek
Državni javni zavodi s področja šolstva in športa so posredni proračunski uporabniki, ki so dolžni zagotavljati notranje revidiranje. V prispevku je predstavljen pravni okvir zagotavljanja notranjega revidiranja v navedenih zavodih ter prikaz zagotavljanja notranjih revizij v obdobju 2008-2010. Ugotovljeno je bilo, da so določbe predpisov na nekaterih mestih nejasne in zaradi tega odpirajo vrsto vprašanj ob uporabi v praksi. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da kar 63 % javnih zavodov ne zagotavlja notranjih revizij v zadostni meri, zato predstojniki ne dobivajo zadostnih zagotovil o (ne)ustreznosti in (ne)delovanju notranjega kontrolnega sistema, ki bi bili podlaga za uvedbo ukrepov za izboljšanje tega sistema.

Summary
Public institutions in the field of education and sport are indirect budget users which are required to provide internal auditing. This paper presents the legal framework of providing internal auditing in those institutions as well as its implementation in the period from 2008 to 2010. Some provisions of regulations are not exact enough and therefore open different interpretations in practice. The study shows that 63 % of public institutions do not ensure internal audits in a sufficient way, and so their principals do not receive sufficient assurances on the (in)adequacy and (non-)functioning of the internal control system, which would be the basis for initiating measures to improve the system.


Mednarodna ureditev faktoringa

International Regulation of Factoring
Dr. Renato Vrenčur, mag. Dušanka Ašič

Povzetek
Nujnost pravne ureditve mednarodnih pravnih pravil faktoringa je predvsem zaradi zakonske neurejenosti narekoval nastanek Konvencije UNIDROIT o mednarodnem faktoringu. Njen ključni namen je pomoč pri reševanju oziroma reševanje številnih vprašanj, ki se pojavljajo predvsem v mednarodnem faktoringu ter posledično zagotovitev pravnih pravil, saj so odstopi terjatev na mednarodni ravni postali vse dostopnejša in hkrati vse pomembnejša oblika financiranja. Vendar pa v konvenciji niso razjasnjena vsa vprašanja, ki se utegnejo pojaviti pri mednarodnem faktoringu. Tako bo nacionalno kolizijsko in materialno pravo še naprej bistvenega pomena. Hkrati ta konvencija sledi temeljnemu cilju, zaradi katerega se je pogodba o faktoringu kot plod avtonomnega gospodarskega prava sploh oblikovala, to je financiranju poslov dobaviteljev na čim lažji način, kajti faktoring (kot tehnika financiranja) dobiva v mednarodni trgovini v zadnjem času vse večji pomen.

Summary
Urgent need for standardization of international legal norms on factoring due to unequal legal regulation resulted in the UNIDROIT Convention on International Factoring. A key purpose of the Convention is to help to solve a number of issues that arise primarily in the international factoring market and, consequently, to set appropriate legal rules, as assignments of receivables at the international level have become a more accessible and at the same time the most important form of financing. However, all questions that may come up in international factoring are not clearly regulated by the Convention. Therefore, national rules on conflict of laws and national substantive law will remain of essential importance. At the same time, the said Convention follows the core objective of the factoring contract as designed within the autonomous commercial law, i.e. the financing of suppliers in the simplest possible way, since factoring (as a technique of financing) has lately been gaining importance within international trade.