Revizor 3-4/2005

Uvodnik

(Editorial)

Letno poročilo ste sestavili, davek obračunali, administrativne formalnosti izpolnili in tako pritisnili piko na lansko leto. Še priprava na skupščino, morda kako manj prijetno vprašanje – in letno poročilo za preteklo leto bo postalo del zgodovine. In tako ste se trudili, toliko težav ste morali premagati, s toliko nejasnostmi ste se srečevali in na koncu ste morda komaj zaslužili vljudnostni hvala. Pa mislite, da bo letos kaj drugače, in če malo pomislimo – zakaj bi sploh lahko bilo ali moralo biti drugače? To je naša služba in tak odnos moramo tudi imeti do nje. Naredimo tisto, kar nam ukažejo in za kar smo tudi plačani. Korektno? Da, če razmišljamo racionalno, in ne, če smo malo bolj čustveni in če se spomnimo, da smo veliko več kot tretjino dneva v službi in z njo živimo tudi v prostih popoldnevih in čez konec tedna in se nam o njej včasih tudi sanja. Zagotovo to velja za veliko večino služb v zasebnem sektorju. Torej služba ni le tistih deset in več ur dnevne navzočnosti na delovnem mestu. Priznali ali ne, je nekaj več, je način našega bivanja in delovanja, mogoče nam včasih pomeni celo skoraj toliko kot družina, nekaterim pa še več od nje. Če se dobro počutite na delovnem mestu, če radi hodite v službo, se družite s sodelavci in ste prava klapa, zakaj pa ne? Če pa ne, potem ... Ah, ne bomo o tem, raje se potrudimo, da bomo radi hodili v službo. Torej – kar tako naprej, tudi v prve letošnje pomladanske dni.

Pomlad, nov začetek, novi izzivi in toplota sončnih žarkov nam bodo zagotovo dali nove energije za reševanje malih in velikih vsakdanjih problemov tudi v zvezi z delovanjem Inštituta. Ali veste, da so bili marca izvoljeni in imenovani novi člani sveta in strokovnega sveta Inštituta? Iskrene čestitke z dobrimi željami za uspešno delo! Je pa že takoj na začetku pred novimi člani svetov kar nekaj zahtevnih izzivov. Najprej bo treba sprejeti nekaj pomembnih odločitev, povezanih z razvojem revizijske in tudi računovodske stroke pri nas, pa tudi odločitev, povezanih predvsem z organizacijskimi rešitvami v zvezi z delovanjem Inštituta, kajti zakon o revidiranju kot krovni zakon, ki ureja delovanje Inštituta, bo treba spremeniti in nadgraditi z zahtevami 8. direktive EU. Gre za obveznost in priložnost postavitve novih, morda nekoliko drugačnih temeljev za nadaljnje delo. Zato bo potreben temeljit premislek, ki bo posledično lahko določil smer plovbe po včasih razburkanih vodah k skupnemu cilju. Da nas le ne bi preveč premetavalo ter da bi cilje čim prej in čim laže dosegli v dobro slovenske revizijske, računovodske in tudi drugih strok, združenih v Inštitutu! Torej: pogumno v novo obdobje!

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Notranji nadzor nad javnimi financami in notranjerevizijska služba v občini

Public Internal Financial Control and Internal Audit Units in Municipalities
Mag. Marjeta Lah

Povzetek
Evropska unija je v okviru širitve in uvajanja sodobnega notranjega nadzora nad javnimi financami določila vrsto načel za urejeno finančno poslovodenje javnih sredstev; državam kandidatkam za vstop jih je predstavila v pogajalskem poglavju 28 – Finančni nadzor. Evropska komisija priporoča, naj države kandidatke ta načela uvedejo v svojo zakonodajo in jih izvajajo; to velja tudi za Republiko Slovenijo. V povezavi s tem je Evropska komisija v Republiki Sloveniji ocenila veljavno zakonodajo na področju finančnega nadzora in poudarila nekaj pomanjkljivosti. Ugotovljene pomanjkljivosti je Republika Slovenija strnila in vgradila v tri osnovne stebre dopolnjenega sistema notranjega nadzora nad javnimi financami. Na ravni občine se kažejo kot:
• finančno poslovodenje in notranje kontrole kot odgovornost župana,
• funkcionalno neodvisna notranjerevizijska služba in
• centralni neodvisni organ za razvijanje, usklajevanje in nadziranje.
Da vzpostavitev in izvajanje notranjega nadzora nad javnimi financami ne bi ostala le naloga, ki jo moramo v naši državi izvajati zaradi izpolnjevanja zahtev Evropske unije po uskladitvi z njeno zakonodajo, bo v treba v prihodnje vzpostaviti sodelovanje vseh odgovornih oseb in inštitucij (vseh treh stebrov). Z vidika občin je najpomembneje, da se župani začnejo zavedati, da sta urejeno finančno poslovodenje in močna struktura notranjega nadzora temelj za gospodarno, učinkovito in uspešno delovanje občine glede na njene naloge, cilje in vire. Spoznati morajo, da jim bodo notranjerevizijska poročila in priporočila omogočila, da bodo brez povračilnih ukrepov sproti odpravljali ugotovljene nepravilnosti in slabosti ter tako uresničevali vodstveno odgovornost.

Summary
Within the framework of the enlargement process and the introduction of a modern internal audit of the public finance, the European Union defined a range of principles for a regulated financial management of public funds which were presented to the Candidate States within the negotiation chapter 28 – financial control. The European Commission recommends the Candidate States to establish these principles in their legislations and to implement them, which applies to the Republic of Slovenia as well. In liaison with the quoted, the European Commission performed an appraisal of the applicable legislation in the area of financial control in the Republic of Slovenia and set out some deficiencies. The stated deficiencies were summed up by the Republic of Slovenia and included in three basic pillars of the updated PIFC system. On the level of the municipality, these are reflected within the meaning of:
• Financial management and internal control as the responsibility of the mayor
• Functionally independent internal audit unit for internal auditing
• Central independent body for development, harmonization and control
The establishment and implementation of the internal control of public finance should not only remain a task for our state to be met in order to fulfil the requirements of the European Union, but also to achieve harmonization with EU-legislation; consequently there will be a need to establish a cooperation of all responsible persons and institutions (of all three pillars). From the municipality's point of view, it is most important that the mayors become aware of the necessity for a regulated financial management and a strong structure of internal control, forming the foundation for an economical, effective and efficient functioning of the municipality as regards its tasks, targets and sources. They have to realize that internal auditing reports and recommendations will enable an up-to-date remedy of the stated deficiencies and weaknesses without repression in the interest of exercising the managerial responsibility.


Analiza poslovanja v letnem poročilu kot podlaga za ugotavljanje gospodarnosti podjetja

The Operating and Financial Review in Annual Reports for the Evaluation Company's Efficiency
Dr. Tatjana Horvat

Povzetek
Analiza poslovanja je temeljni del letnega poročila in daje okvir, znotraj katerega poslovodstvo komentira in analizira poslovanje ter finančni položaj podjetja. V prispevku predstavljamo glavna področja razkritij v analizi poslovanja, ki so se razvila kot dobra poslovna praksa, kot tudi podrobnejša razkritja, kjer poslovodstvo presodi, katera so tista pomembna razkritja. Predstavljamo, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na uspešnost in gospodarnost poslovanja v luči doseganja ciljev podjetja, ter jih je priporočljivo razkriti v analizi poslovanja.

Summary
The operating and financial review as part of annual report built on the foundations of existing best practice by providing a framework within directors could discuss the main factors underlying the company's performance and financial position. The article presents details of general requirements that should be included in the operating and financial review, as well as details of particular matters which must be reported on "to the extent necessary" to meet these general requirements. The article also presents how the operating and financial review reflects critical success factors of an entity and disclose progress towards achieving particular objectives.


Problematika obvladovanja poslovanja v transnacionalnih družbah

Problems of Control in Transnational Companies
David Kupčič

Povzetek
Globalizacija poslovanja je postala stalnica v poslovnem svetu. Tudi Slovenija ni izjema. TransnacionalnI način poslovanja je k obstoječim spremenljivkam poslovanja dodal novo razsežnost. Motnje, ki izvirajo iz jezikovnih ovir, kulturnih različnosti, različnih dejavnikov okolja in tudi odločitev central, ustvarjajo razmere za neprimerljivost podatkov poslovanja med centralo in lokalnimi enotami. Očitno je, da je jedro naštetih motenj pomanjkanje razumevanja med različnimi kulturami. V prizadevanjih za uspešnejše poslovanje je to ključnega pomena. Slednje velja tudi za probleme obvladovanja poslovanja v transnacionalnih družbah. Prispevek odpira vpogled v tovrstno tematiko in predlaga metode za reševanje tovrstnih problemov.

Summary
Globalization of business is present across the countries of the world. Slovenia is not an exception. Transnational way of business imposed additional complexity to existing business variables. Distortions created by language, different environment factors, cultural variables and head-quarters' decisions usually result in non-comparability of local data with headquarters ones. It is obvious that the essence of above mentioned distortions derives from the lack of cross-cultural understanding for communications. In quest for better performance this continues to be of crucial importance. This also applies to controlling issues in transnational companies. This article gives some insights in the matter and also proposes ways to overcome the problems.


Prvo poročanje po MSRP

First IFRS Financial Statement Reporting
Mag. Renata Čuček

Povzetek
Ob prvi uporabi mednarodnih standardov računovodskega poročanja (MSRP) morajo podjetja upoštevati določbe MSRP 1, ki velja od 1. januarja 2005. Ta podrobno določa, kako je treba sestaviti računovodske izkaze in razkritja za prvo poročanje po MSRP. V ta namen je treba sestaviti začetno bilanco stanja na dan prehoda na MSRP in računovodske izkaze s pojasnili za poročevalno obdobje s prikazom primerjalnih računovodskih izkazov s pojasnili. Osnovna značilnost MSRP 1 je obvezna uporaba določb vseh MSRP razen določenih izjem in prepovedi. Za predstavitev primerjalnih informacij je treba računovodske izkaze, sestavljene v skladu s prejšnjimi računovodskimi pravili, prilagoditi tako, da bodo ustrezali MSRP.
V prispevku bodo predstavljene temeljne značilnosti prvega poročanja po MSRP, zapisane v MSRP 1, ter dovoljene izjeme in prepovedi od uporabe MSRP za nazaj v začetni bilanci stanja. S praktično ponazoritvijo prilagoditve računovodskih izkazov, sestavljenih v skladu s prejšnjimi računovodskimi pravili, zahtevam MSRP ter posebnosti tovrstne prilagoditve računovodskih izkazov, opozarjamo na zahtevnost prvega poročanja po MSRP.

Summary
At the first time adoption of international financial reporting standards (IFRSs) the companies shall aplly provisions of IFRS 1, that is effective for annual financial statements covering periods beginning on or after 1 January 2005. IFRS 1 in greater detail explain how to prepare companyŤs first IFRS financial statements and notes. For that very reason it shall prepare an opening IFRS balance sheet at the date of transition to IFRSs, financial statements with notes for reporting period and reconciliated financial statements with notes for comparative period. The main characteristic of IFRS1 is required aplication of all IFRSs effective for reporting period, except some exeption and prohibitions. For presentation of comparative information the company shall reconciliate financial statements for previous preriods to comply with IFRSs.
The paper presents main characteristics of first IFRS financial reporting, applied in IFRS 1 and presents limited exemptions and prohibitions of retrospective applications of IFRSs in company's opening IFRS balance sheet and its consequences. With practical applications of reconciliation of financial statements and its specialities we provide insight into the complexity of first IFRS financial reporting.


Računovodsko obravnavanje emisijskih kuponov

Accounting for Emission Allowances
Mag. Blanka Vezjak

Povzetek
Podjetje, ki pri svojem delovanju izpušča v zrak toplogredne pline, je od leta 2005 dolžno te emisije spremljati in o njih letno poročati. Država mu na začetku leta podeli emisijske kupone v obsegu dovoljene letne emisije. V štirih mesecih po preteku koledarskega leta je podjetje dolžno državi predati emisijske kupone v obsegu dejanske letne emisije. V primeru, da je preseglo dovoljen obseg emisije, je dolžno dokupiti manjkajoče kupone; če je bila emisija manjša, lahko presežek kuponov proda ali jih obdrži za naslednja leta. Računovodsko obravnavanje trgovanja z emisijskimi kuponi so predpisali mednarodni standardi računovodskega poročanja s Pojasnilom IFRIC 3. V prispevku ga predstavljam, prav tako pa tudi razlike glede na slovenske računovodske standarde.

Summary
Since 2005, the enterprises generating greenhouse gases are obliged to control the emissions of these gases and report on them annually. At the beginning of the year, emission allowances are given to the enterprise by the state, which allow the enterprise to release a prescribed annual emission of gases. Within four months after the end of the first calendar year, the enterprise is obliged to present to the state the emission allowances for the actual annual emission of gases. If the actual annual emission of gases exceeded the prescribed annual emission of gases, the enterprise is obliged to purchase the missing emission allowances; if the actual annual emission of gasses was lower than the prescribed annual emission of gases, the enterprise is entitled to sell emission allowances or to keep them for the following years. The accounting for trading with emission allowances is regulated under International Financial Reporting Standards, with the Interpretation IFRIC 3. This interpretation as well as the difference between the accounting under IFRS and SAS are dealt with in the below article.