Revizor 3/2001

Uvodnik

(Editorial)

Končno vemo, kaj je zapisano v novem zakonu o revidiranju. Od besedila, ki so ga poslanci v Državnem zboru obravnavali v drugem branju, se sprejeti zakon ne razlikuje veliko, spremembe pa so pomembne in bodo lahko imele dolgoročne posledice. V 12. členu, ki določa naloge in pristojnosti Inštituta, so poslanci črtali določbi, da Inštitut določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev strokovnega naziva preizkušeni davčnik, ter da Inštitut določa strokovna znanja in izkušnje, potrebne za pridobitev drugih strokovnih nazivov na strokovnih področjih, povezanih z revidiranjem. Tudi sestava strokovnega sveta je drugačna, in sicer minister za finance imenuje dva člana (prej je imenoval enega), enega člana več pa imenujejo tudi osebe, vpisane v register pri Inštitutu. Podobno velja za člane revizijskega sveta. Po besedilu, obravnavanem v drugem branju, naj bi tri člane predstavnike zainteresiranih javnosti imenovala Gos
Če že na podlagi drugih dveh sprememb lahko sklepamo, da sta bili sprejeti zato, ker hoče imeti država večji vpliv na upravljanje in sprejemanje strokovnih odločitev Inštituta, kar pa ni zanemarljivo, saj bi lahko to povečano "zanimanje" države za delovanje Inštituta navsezadnje povezovali z javnimi pooblastili, ki jih ima Inštitut, pa te logike nikakor ne moremo izluščiti iz njene odločitve o črtanju določbe o strokovnem nazivu preizkušeni davčnik in določbe o drugih strokovnih nazivih, ki bi jih lahko podeljeval Inštitut. Še toliko bolj, ker je v 5. členu zakona določeno, da spada med strokovna področja, povezana z revidiranjem, tudi davčno proučevanje in svetovanje. Za kaj gre? Ne vem, in lahko le ugibam.
Gotovo je davčno proučevanje in svetovanje področje, ki je zelo tesno povezano z revidiranjem, saj mora revizor izraziti mnenje o resničnosti in poštenosti vseh postavk računovodskih izkazov; torej tudi o čistem dobičku ali izgubi, ki pa ju dobimo, ko dobiček ali izgubo zmanjšamo za obveznost za plačilo davkov. To je le ena izmed davčnih obveznosti do države. Kaj pa davek na dodano vrednost pa davek na nepremičnine pa obračuni plač in druge davčne obveznosti? Seveda revizor ni, nikoli ni bil in nikoli ne bo davčni inšpektor oziroma oseba, zadolžena za davčno inšpiciranje, vendar pa mora izraziti svoje mnenje o računovodskih izkazih kot celoti; torej ne more in ne sme prezreti vseh tistih postavk sredstev in obveznosti, ki so povezane z obračunom davkov in drugih dajatev. Revizor ima veliko znanj o obračunavanju in plačevanju davkov in drugih dajatev, vendar pa gre pri obračunavanju davkov in da

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Zakon o revidiranju

(Financial Statements Auditing Act)
Mitja Skitek*

Povzetek
Zakon o revidiranju, ki je bil sprejet konec januarja 2001, je prinesel kar nekaj novosti, predvsem pa opredelil nekatere zadeve, ki so se pokazale kot problematične in nedorečene.** Razlog za njegovo sprejetje je bila tudi uskladitev po zakonu obveznega revidiranja z 8. smernico Sveta evropske skupnosti, ki določa, kdo lahko opravlja revidiranje oziroma kateri so osnovni pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti revidiranja, ki jih mora postaviti zakon v posamezni državi članici. Ta smernica državam članicam nalaga, da zaradi kršitev pravil revidiranja ustrezno ukrepajo, zato je velik del zakonskega besedila namenjen tudi nadzoru dela revizorjev in revizijskih družb ter ukrepom nadzora.

Summary
Financial Statements Auditing Act, which was passed at the end of January 2001, has brought many novelties in the field of statutory auditing. Many issues which had in practice turned out as the most problematic and not defined, are now precisely determined. The purpose of the new law is to harmonize the field of statutory auditing with the Eighth Council Directive, which determines who can do the auditing and what minimum requirements he has to fulfill to get the license; the requirements are to be set by the national legislation of the Member States. In addition, the Eighth Council Directive imposes on Member States that they have to sanction all violations of auditing rules; for that reason many articles of the law are dedicated to the control over auditors and auditing firms and to the sanctions that must be implemented in any particular case of auditing rules violation.

*Mitja Skitek, univ. dipl. ekon.; pooblaščeni revizor; strokovni svetovalec pri Slovenskem Inštitutu za revizijo, Dunajska 106, Ljubljana. Domači naslov: Ul. Angelce Ocepkove 5, 1000 Ljubljana.
**Predstavljeni pogledi na zakon o revidiranju in mnenja o njem so avtorjevi osebni pogledi in osebna mnenja, ne pa uradni komentar Slovenskega inštituta za revizijo.


Oskrbovanje načrtovanja informacijske tehnologije na področju poslovanja

(Managing Information Technology Planning for Business Impact)
MZRS (IFAC) - Odbor za informacijsko tehnologijo*

Povzetek
Zakon o revidiranju, ki je bil sprejet konec januarja 2001, je prinesel kar nekaj novosti, predvsem pa opredelil nekatere zadeve, ki so se pokazale kot problematične in nedorečene. Razlog za njegovo sprejetje je bila tudi uskladitev po zakonu obveznega revidiranja z 8. smernico Sveta evropske skupnosti, ki določa, kdo lahko opravlja revidiranje oziroma kateri so osnovni pogoji za pridobitev dovoljenja za opravljanje dejavnosti revidiranja, ki jih mora postaviti zakon v posamezni državi članici. Ta smernica državam članicam nalaga, da zaradi kršitev pravil revidiranja ustrezno ukrepajo, zato je velik del zakonskega besedila namenjen tudi nadzoru dela revizorjev in revizijskih družb ter ukrepom nadzora.

Summary
Financial Statements Auditing Act, which was passed at the end of January 2001, has brought many novelties in the field of statutory auditing. Many issues which had in practice turned out as the most problematic and not defined, are now precisely determined. The purpose of the new law is to harmonize the field of statutory auditing with the Eighth Council Directive, which determines who can do the auditing and what minimum requirements he has to fulfill to get the license; the requirements are to be set by the national legislation of the Member States. In addition, the Eighth Council Directive imposes on Member States that they have to sanction all violations of auditing rules; for that reason many articles of the law are dedicated to the control over auditors and auditing firms and to the sanctions that must be implemented in any particular case of auditing rules violation.

Mitja Skitek, univ. dipl. ekon.; pooblaščeni revizor; strokovni svetovalec pri Slovenskem Inštitutu za revizijo, Dunajska 106, Ljubljana. Domači naslov: Ul. Angelce Ocepkove 5, 1000 Ljubljana.


Uporaba računovodske predpostavke previdnosti v različnih državah

(Assumption Of Prudence In Accounting And Its Application In Various Countries)
Dr. Marjan Odar*

Povzetek
Računovodstvo v Evropi se je v zadnjih letih razvijalo in oblikovalo predvsem v okviru dveh računovodskih šol. To sta srednjeevropska oziroma nemška in anglosaksonska oziroma angleška šola. Tej je podobna ameriška računovodska šola. Poleg teh dveh najpomembnejših računovodskih šol so seveda znane še druge, vendar sta se, razvojno gledano, v našem prostoru uveljavili predvsem srednjeevropska in anglosaksonska. Temeljne razlike med njima niso zaznavne le na področju računovodstva; izhajajo iz načina razmišljanja in pogleda na temeljna življenjska vprašanja, na način gospodarjenja ter predvsem na vlogo države in zakonodaje pri sprejemanju pomembnih ekonomskih odločitev in tudi drugih rešitev. Predpostavka previdnosti je ena temeljnih računovodskih predpostavk, ki neposredno ali posredno določa tudi ostale računovodske predpostavke, načela in pravila pri sestavljanju računovodskih izkazov ter vpliva nanje, zato je izrednega pomena,

Summary
In recent years, the accounting in Europe has mainly developed within two schools of accounting: the Central European or German school of accounting and the Anglo-Saxon or English one. The American accounting school resembles the latter. In addition two these, there are several others, but in our space the mentioned two schools have predominantly developed and established themselves. Fundamental differences between the two are evident not only in the accounting area; they derive from different ways of thinking and views regarding some vital issues of life and economy, and particularly regarding the role of government and legislation in taking important economic decisions and adopting other solutions. One of the basic assumptions in accounting is the assumption of prudence, which also determines and influences, directly or indirectly, other accounting assumptions, principles ands rules in preparing financial statements. It is therefore extremely important to know what is its theoretical concept and how it is t

*Marjan Odar, dr. ekonomskih znanosti, univ. dipl. ekon.; spec. rev., poobl. rev., preiz. rač., preiz. posl. fin., preiz. davč.; direktor Slovenskega inštituta za revizijo. Domači naslov: Staretova 45, 4000 Kranj.


Kalkulacije cen za prodajne odločitve v proizvajalnih podjetjih

(Price Calculations for Sales Decisions in Manufacturing Companies)
Mag. Marko Lozej

Povzetek
Poznavanje strukture lastne in prodajne cene proizvodov in storitev je ključnega pomena za sprejemanje poslovnih odločitev, zato skušajo v vsakem podjetju uvesti čimbolj zanesljiv oziroma svoji dejavnosti primeren način izračunavanja (kalkuliranja) cen. Kalkulacije cen se v podjetjih sestavljajo z različnimi nameni. V grobem bi lahko rekli, da se sestavljajo za potrebe poslovnih (prodajnih) odločitev in knjigovodskih obračunov. Pri kalkulacijah za potrebe poslovnih odločitev gre lahko za vnaprejšnje določanje cen ali za presojanje danih tržnih cen proizvodov in storitev. Kalkulacije za potrebe finančnega knjigovodstva pa se sestavljajo za potrebe ovrednotenja zalog nedokončane proizvodnje in zalog proizvodov. V tem sestavku bomo obravnavali nekaj možnih načinov sestavljanja kalkulacij cen za potrebe sprejemanja poslovnih odločitev, pri čemer razkrivamo tudi ključne dileme, ki se v tej zvezi pojavljajo pri odločanj

Summary
Understanding the structure of full unit cost and sale price of products and services is of crucial importance for business decision-taking and hence, every company tries to establish the most reliable or best suitable way of pricing. Calculations of prices serve various purposes, but it could be stated that in general they are made for appropriate marketing decisions and for accounting purposes. Price calculations for business decisions can take the form of either advance pricing or assessment of given market prices of products and services. Calculations for financial bookkeeping purpose, however, are made for evaluation of inventories and work in process. The article deals with some possible ways of price calculations for decision-making, revealing at the same time some key dilemmas in deciding on prices based on contribution rates for indirect costs.

*Marko Lozej, mag. poslovne politike in organizacije, univ. dipl. ekon.; poobl. rev.; direktor LM Veritas, d. o. o. Domači naslov: Slovenčeva 4, 1000 Ljubljana.