Revizor 3/2011

Uvodnik

(Editorial)

Ko te dni poslušam radijska poročila ali gledam TV-dnevnike ali prebiram dnevno časopisje, se včasih kar ne morem znebiti vtisa, da nas nekateri, predvsem nekateri politiki, na vse možne načine preprečujejo, da je vse na tem svetu, oprostite, predvsem pri nas, zanič, da prav nobena stvar ne deluje, da je vse narobe, da vse razpada, da je negotovost jutrišnjega dne velika ter da se vedno bolj pogrezamo v močvirje teme in je bridki konec tik pred nami. Je res vse tako črno, saj vseeno nekateri zelo delamo, se trudimo ...? Na opisani način se je menda tudi začelo in postopno oblikovalo javno mnenje. Za preizkus in potrditev te teze vprašajte na primer kakega kmeta, kako kaj gospodari, kmetuje ... Verjetno boste kot iz topa slišali odgovor: Težki časi – nič več se ne izplača danes pridelovati. Podobno vprašanje, na primer, kako je v službi, kakšna je plača ali kaj v tej zvezi bi lahko zastavili tudi delavcem, uslužbencem ... in zopet podobni odgovori: Plače zanič, delati moramo vedno več in dlje ... Samo še na cesto stopite, ali še bolje pred kak nakupovalni center, kjer je skoraj vedno gneča, ali pa na tržnico, in vprašajte, kako je s cenami. Ali ne veste, da se vse se draži, vse je vsak dan dražje, plače in pokojnine pa enake ali celo nižje, pa položnice je treba plačevati? Skratka težko ... Res je; kriza je in mnogi jo občutijo tako ali drugače, eni bolj drugi manj. Pa vendar, tako hitro in tudi nekritično ter površno pa vendar ne smemo prek tega pojava. Kriza gotovo ni kriva za vse naše težave, nezadovoljstvo in včasih tudi frustracije! Poskušajte res pošteno odgovoriti na vprašanje: Ali kljub krizi in vsemu drugemu živite bolje ali slabše, kot ste živeli na primer pred 10 leti? Česa nimamo oziroma imamo manj, kaj nam manjka? Smo lačni, nimamo strehe nad glavo, je naš standard slabši? Malo samokritike in poštenosti prosim.

Smo še zmeraj pri isti temi, vendar z druge perspektive. Kateri slovenski dnevnik je najbolj bran? Slovenske novice s petcentimetrskimi naslovi o umorih, požigih, nesrečah ... In kaj je največkrat tema naših pogovorov in razprav ter klepeta ob kavici ali pivu? Razmislite malo, o čem se dnevno največkrat pogovarjate in katere teme premlevate, analizirate in komentirate. Seveda med njimi pomembno mesto zaseda tudi, ne bom napisal predvsem, opravljanje in včasih hudomušno nasmihanje ob sosedovem, kolegovem ali kakem drugem neuspehu, pa privoščljivost v stilu: ja prav mu je, saj ... In potem smo pametni, da se kar kadi; le mi (tako kot politiki) vemo, kaj je prav in kaj bi morali drugi postoriti. Vsi drugi so bedaki, pojma nimajo! No, in tako to je, pa naj bo kriza ali pa ne ... Hm, kdo, kako in zakaj nas je prepričal, da uživamo ob nesrečah in težavah drugih? In ali smo zaradi tega srečnejši in živimo bolje?

Kakšna družba torej smo? In kako globoko smo že zabredli v nečimrnost, egoizem, privoščljivost, izključljivost, negativizem in celo destrukcijo? Je naša družba hudo bolna; obstajajo zdravila in katera so prava? Kakšne in katere, in če sploh katere, so naše vrednote, cilji? Odgovori gotovo niso enostavni in enaki. Pa vendar je morda še najboljši odgovor ta, da pravega odgovora, bolje rečeno vsaj nakazanih rešitev, novih idej, ureditve boljšega jutri, katerim bi lahko verjeli, večinoma ni oziroma nam jih gospodje in gospe oblikovalci javnega mnenja, politiki in voditelji praviloma ne ponudite. Ali jih morda nimate? Na dan z njimi! Ali pa morda kljub vsem težavam, ki so vedno bile in vedno bodo, vseeno ni tako slabo, kot nam prikazujete in želite prikazati ter morda uporabljate destruktivnost, negativizem, cinizem in vsesplošno kritizerstvo zgolj za doseganje svojih egoističnih ciljev? Prav, zaradi mene tudi lahko, in zakaj pa ne? Ampak, če ste že negativci, razbijači družbe in sejalci semena zla, ne ustavite se na pol poti (pri lažjem delu)! Da vam bomo sledili, vam vsaj malo verjeli, da mislite resno, naredite še drugi korak (malo težji del). Ponudite in v intelektualnem konfliktu idej, razmišljanj, nasprotovanj in potrditev poiščite in predstavite boljše rešitve. Pa dajte, vsaj poskušajte se problema lotiti z druge strani, s strani dobrega – enostavno pokažite nam pot in cilje ter nas prepričajte, da so uresničljivi, da bomo tudi mi navadni državljani, ki še vedno verjamemo v dobro, v lepše življenje, v izboljšave, v napredek, skratka v lepši jutrišnji dan, v vas prepoznali zaupanja vredne državljane, ki ne mislijo zgolj nase, na svoje interese, interese strank, svoje žepe ... skratka voditelje, ki jim res verjamemo, da hočejo, želijo in so tudi sposobni narediti kaj dobrega za vse nas in skupno postaviti pred osebno.

In kot prvo, gospodje egoistični ovni na čelu črede (države, strank, sindikatov, občin ...) - nehajte z negativizmom! Bodite vsaj malo realni: ali nam pridigate ali ne, nas prepričujete in slikate najbolj črne slike in scenarije ali ne, verjeli vam šele takrat, ko boste dokazali, da ste zaupanja vredni in nam jasno pokazali pot v lepšo prihodnost. Če pa nimate novih in dobrih idej in vizij, če niste pozitivistični in ste le destruktivci, če gradite na izključevanju in prepirih, če zgolj vse stavite na populistično zapeljevanje množic, potem se čim prej spokajte z vodilnih političnih položajev ter pojdite tja, od koder ste prišli – med nas navadne ljudi. Če ne boste sami prostovoljno odšli, se vam bo lahko zgodil NAROD. Ne podcenjujete nas navadnih državljanov. Vsi - tako tisti v opoziciji kot poziciji, levi in desni in tudi tisti malo v sredi, pa črni, rdeči, zeleni in tudi mavrični ... "Dost vas mamo!"

In, da veste, do tega, da sem zapisal to, kar sem, ste me sami pripeljali s svojim negativizmom, egoizmom, cinizmom in podcenjevanjem nas majhnih ljudi; skratka z majhnostjo Človeka.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Proučevanje uspešnosti poslovanja življenjske zavarovalnice s kazalcem notranja vrednost

Business Performance Study of Life Insurance Company With Embedded Value
Mag. Boštjan Vegelj

Povzetek
Izhodišče avtorja je, da proučevanje uspešnosti poslovanja podjetij še vedno temelji na računovodskih podatkih. Številne omejitve pri tovrstni analizi, povezane z značilnostmi življenjskega zavarovalništva, v veliki meri odpravlja kazalec notranja vrednost.
Izračun tega kazalca je značilen samo za primer življenjske zavarovalnice in ima sposobnost spojiti informacije o dolgoročnih možnostih ustvarjanja dobička. Prispevek se tako osredotoči na opredelitev ter predpostavke za izračun in uporabo tega kazalca in bralca opozori na ključne sestavine, ki vplivajo na kakovost njegove izrazne moči.

Summary
The starting point of the article is the fact that business performance study is still based on accounting data. However, restrictions associated with this type of analysis in life insurance industry eliminate the indicator of embedded value to a large extent.
The calculation of this indicator is specific to life insurance only and has the ability to merge information about long-term profit opportunities. The article is focused on the comprehensive definition of this indicator and the assumptions for the calculation and use of such indicator; In addition, it highlights the key elements that influence the quality of its expressive power.


Davčna ureditev družb tveganega kapitala in vlaganja tveganega kapitala v Republiki Sloveniji

Taxation of Venture Capital Companies and Venture Capital Investments in the Republic of Slovenia
Mag. Boris Pfeifer

Povzetek
Eden pomembnejših dejavnikov, ki spodbuja razvoj in konkurenčno sposobnost neke gospodarske panoge v državi, je prav gotovo tudi primeren davčni sistem. To še posebej velja za delovanje družb tveganega kapitala, ki se ukvarjajo z visoko tveganimi finančnimi operacijami, kot so naložbe tveganega kapitala in lastniške naložbe v mlada tehnološko visoko razvita podjetja.
Državni zbor Republike Slovenije je dne 27. septembra 2007 sprejel Zakon o družbah tveganega kapitala, ki omogoča uveljavitev davčnih olajšav v zvezi z družbami tveganega kapitala, ki so bile uzakonjene v okviru reforme slovenskega davčnega sistema v letu 2006.
Trdimo lahko, da je Republika Slovenija z davčnega vidika zgledno uredila delovanje družb tveganega kapitala in postavila osnove razvoju te gospodarske panoge. Davčna ureditev naložb tveganega kapitala je primerljiva z ureditvami v državah članicah Evropske unije, ki takšne davčne ugodnosti poznajo že dalj časa.
Družbe tveganega kapitala v Republiki Sloveniji so z novo davčno zakonodajo urejene kot davčno transparentne oblike gospodarskih družb, ki niso obdavčene z davkom od dohodkov pravnih oseb. Rekli bi lahko, da imajo družbe tveganega kapitala s stališča davčne obravnave konkurenčno prednost pred ostalimi gospodarskimi družbami v Republiki Sloveniji.

Summary
One of the major factors affecting rapid development and competitiveness of some industries is certainly a reasonable tax system. This is in particularly true for the operation of venture capital companies dealing with high-risk financial operations such as venture capital and equity investments in young high-tech companies.
On 27 9. 2007 the National Assembly of the Republic of Slovenia adopted the Venture Capital Companies Act, which made it possible that tax relief introduced within the Slovenian tax reform of 2006, also applied to venture capital companies.
It can be stated that in terms of taxation the Republic of Slovenia exemplary regulated venture capital companies and set foundations for the development of this industry. Tax treatment of venture capital investment is comparable with European countries that know this kind of tax benefits for a long time.
Venture capital companies in the Republic of Slovenia are regulated by the new tax laws as fiscally transparent forms of companies that are not liable to corporate income tax. it could be argued that in terms of tax treatment venture capital companies have a competitive advantage over other companies in the Republic of Slovenia.


Realno nespremenljivi denarni tokovi

Cash Flows Fixed in Real Terms
Mag. Jože Andrej Čibej

Povzetek
Tudi v primeru zmernih letnih inflacijskih stopenj mora analiza dolgoročnih naložb eksplicitno upoštevati inflacijske učinke. V članku bom opisal določanje zneska začetne naložbe, ki bi ob neki dani konstantni inflacijski stopnji v določenem obdobju zagotovil realno nespremenljiva periodična izplačila, dodatno pa analiziral še dinamiko nominalne vrednosti ostanka naložbe v odvisnosti od razmerja med njeno nominalno donosnostjo in inflacijsko stopnjo.

Summary
Even at modest annual inflation rates, the effects of inflation must be explicitly considered in every long-term investment analysis. The article shows how - at some constant inflation rate - the initial investment must be set at a level to provide for a given number of periodical payments with fixed real value. In addition, nominal dynamics of the investment's residual value is analysed in terms of the two variables, nominal profit rate and inflation rate.