Revizor 3/2012

Uvodnik

(Editorial)

Družbe v teh dneh objavljajo letna poročila. Sestavili in sprejeli so jih organi vodenja in nadzora v družbah z dvotirnim sistemom upravljanja oziroma upravni odbori v družbah z enotirnim sistemom upravljanja ter tiste, za katere tako zapoveduje zakon, revidirali revizorji. Katere zadeve bi lahko izpostavili v letnih poročilih za leto 2011? Verjetno marsikaj, pa vendar me nekaj še posebej muči, mi leži na duši. Kar nekaj družb, verjetno največ tistih iz finančnega sektorja, je pri vrednotenju naložb uporabilo tak ali drugačen model vrednotenja za svoje finančne naložbe; nekatere tudi za delnice, ki kotirajo na borzi. Praviloma gre za uporabo modelov, s katerimi se vrednost finančnih naložb poveča nad njihovo borzno vrednostjo na bilančni presečni dan ali se za finančne naložbe, ki sploh ne kotirajo, "ugotovi" njihova poštena vrednost, ki pa je praviloma zopet večja od nabavne vrednosti naložb. Podobni prijemi so večkrat uporabljeni tudi pri testu o potrebnosti oslabitve finančnih naložb. V redu; mednarodni računovodski standardi, in v strožji različici tudi slovenski, dopuščajo vrednotenje po pošteni vrednosti z uporabo modelov vrednotenja. Pa vendar se kar samo po sebi postavlja vprašanje "poštene" vrednosti, ugotovljene z modeli vrednotenja. Kakšna vrednost je pravzaprav to in kako zanesljivi so modeli, na podlagi katerih je ugotovljena? Ne bom preveč pametoval, pa vendar sem kar prepričan, da marsikaj v tej zvezi zvezi nima veliko skupnega s trenutnim stanjem. Z modeli določene vrednosti večinoma temeljijo na pričakovanih denarnih tokovih; torej s prihodnostjo, ki je negotova, za katero nihče ne ve, kaj in kako in kdaj se bo zgodilo. Bi lahko bil še bolj natančen – v večini primerov gre za napovedi, predvidevanja in večkrat kar za zaželene učinke. In kar je najpomembnejše in kar lahko najbolj skrbi – pričakovani denarni tokovi bi se morali – torej se bodo ali pa morda tudi ne – realizirati, uresničiti ... in s sprejemanjem teh tveganj se že v sedanjosti spreminjajo (praviloma izboljšujejo) poslovni izidi. In na tak način sedaj nekatere družbe prikazujejo, in nekatere celo tudi delijo, ocenjene in pričakovane dobičke. Se lišpajo, pudrajo, izvajajo liposukcije, vse za to, da bi bile videti bolj "zdravo zagorele", zaupanja vredne ... Kljub temu da je v tej realnosti treba plačevati dobavitelje, vračati posojila in izplačevati plače z denarjem, torej z realiziranimi denarnimi tokovi. In seveda potem večkrat nastane razkorak med ocenami in realnostjo, in zmanjka, in so težave, in v najhujši različici lahko vse skupaj privede do krutega konca družbe s stečajem. Kar nekaj vprašanj se mi postavlja v tej zvezi. Ali smo v dobi naprednih tehnoloških komunikacij tudi v računovodenju že prešli v virtualno računovodstvo? Morda, pa vendar verjetno ne smemo iskati vzrokov le v standardih (predvsem mednarodnih), ki tudi dopuščajo uporabo modelov; bolj na mestu je vprašanje njihove izvedbe in uporabe ter sploh odločitve za uporabo modelov vrednotenja. Tu pa nosijo prvo in najpomembnejšo odgovornost organi vodenja in nadzora. Za uporabo (ali neuporabo) modelov so seveda odgovorni organi vodenja in nadzora v družbi. Revizorjeva naloga v primerih uporabe modelov vrednotenja pa je, da prouči uporabljen model ali modele vrednotenja, da jih razume in seveda tudi, da jih preveri, da preveri, ali so razkritja v zvezi z uporabo modelov zadostna in ustrezna. Še enkrat: za sestavljanje in predstavljanje podatkov v računovodskih izkazih so odgovorni organi vodenja in nadzora. Jim lahko zaupamo? Kakšna pa je njihova odgovornost in koliko jih je za napake že odgovarjalo in kako?
Naj kar jasno in glasno ponovim: osebno sem proti uporabi modelov vred-notenja in proti njihovi uporabi predvsem v računovodskih izkazih ter na nji-hovi osnovi neposrednemu vplivanju na poslovni izid in kapital družbe. Nisem za virtualno računovodstvo oziroma virtualno ugotavljanje poslovnega izida, ki ne temelji na sedanji vrednosti sredstev in denarnih tokovih. Seveda pa podpiram prikaz ocen, projekcij, in, če hočete, tudi uporabo modelov v pojasnilih, razkritjih, v poslovnem poročilu tako, da je uporabnik podatkov in informacij iz računovodskih izkazov z njimi seznanjen ter lahko tudi na tej podlagi sprejema svoje odločitve. Uh, morda sem res preveč konservativen, morda starokopiten in me "virtualni denar", ker z njim pač ne morem plačati v trgovini, še ni prepričal?

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Pravni in ekonomski mehanizmi uveljavitve konsolidirane skupne davčne osnove v luči zbliževanja korporacijskega obdavčevanja v EU

Legal and Economic Mechanisms of Common Consolidated Tax Base in the Context of Harmonisation of Corporate Taxation in the EU
Mag. Matjaž Kovač

Povzetek
Pojem skupna konsolidirana osnova za davek od dobička pravnih oseb (common consolidated corporate tax base; odslej CCCTB) se je uveljavil kot delovni naslov v publikacijah Evropske komisije (odslej Komisija). Osnovna zamisel uvedbe ureditve CCCTB je ugotavljanje davčnih dobičkov in izgub mednarodnih podjetij, ki imajo odvisne družbe v različnih državah članicah Evropske unije (odslej države članice), na osnovi standardiziranih pravil. To bi vključevalo tudi možnost pokrivanja dobičkov in izgub za doseganje skupnega poslovnega izida mednarodnega podjetja. Celotni obdavčljivi dobiček, izračunan na ta način, bi bil nato s pomočjo porazdelitvenega mehanizma dodeljen posameznim državam članicam, ki bi za določitev davčnega bremena še vedno uporabljale svoje nominalne davčne stopnje. Doslej je Komisija predvidevala, da bi bila ureditev CCCTB gospodarskim družbam ponujena kot dodatna možnost, ki bi jim omogočila izbiro med prejšnjimi nacionalnimi ureditvami in sedanjo novo ureditvijo enotne davčne osnove. Ta metoda bi morala privesti do enostavnejše in bolj transparentne davčne ureditve v Evropski uniji.

Summary
The concept of a common consolidated corporate tax base (CCCTB) has established itself as the working title in the publications of the European Commission. The basic idea of the introduction of the CCCTB is to identify tax profits and losses of international companies that have subsidiaries in different Member States, based on standardized rules. This would include the possibility of balancing profits and losses in order to achieve a common result of an international business company. Total taxable income, calculated in this way would then, by means of a partition mechanism, be assigned to individual Member States, which would continue to apply their nominal tax rates to determine the tax burden. So far, the European Commission has foreseen that the CCCTB should be offered to companies as an option which would allow them to choose between the former national systems and the current new regime of a single tax base. This method should lead to more simple and better transparent tax system in the EU.


Pravni in ekonomski mehanizmi uveljavitve konsolidirane skupne davčne osnove v luči zbliževanja korporacijskega obdavčevanja v EU

Legal and Economic Mechanisms of Common Consolidated Tax Base in the Context of Harmonisation of Corporate Taxation in the EU
Mag. Matjaž Kovač

Povzetek
Pojem skupna konsolidirana osnova za davek od dobička pravnih oseb (common consolidated corporate tax base; odslej CCCTB) se je uveljavil kot delovni naslov v publikacijah Evropske komisije (odslej Komisija). Osnovna zamisel uvedbe ureditve CCCTB je ugotavljanje davčnih dobičkov in izgub mednarodnih podjetij, ki imajo odvisne družbe v različnih državah članicah Evropske unije (odslej države članice), na osnovi standardiziranih pravil. To bi vključevalo tudi možnost pokrivanja dobičkov in izgub za doseganje skupnega poslovnega izida mednarodnega podjetja. Celotni obdavčljivi dobiček, izračunan na ta način, bi bil nato s pomočjo porazdelitvenega mehanizma dodeljen posameznim državam članicam, ki bi za določitev davčnega bremena še vedno uporabljale svoje nominalne davčne stopnje. Doslej je Komisija predvidevala, da bi bila ureditev CCCTB gospodarskim družbam ponujena kot dodatna možnost, ki bi jim omogočila izbiro med prejšnjimi nacionalnimi ureditvami in sedanjo novo ureditvijo enotne davčne osnove. Ta metoda bi morala privesti do enostavnejše in bolj transparentne davčne ureditve v Evropski uniji.

Summary
The concept of a common consolidated corporate tax base (CCCTB) has established itself as the working title in the publications of the European Commission. The basic idea of the introduction of the CCCTB is to identify tax profits and losses of international companies that have subsidiaries in different Member States, based on standardized rules. This would include the possibility of balancing profits and losses in order to achieve a common result of an international business company. Total taxable income, calculated in this way would then, by means of a partition mechanism, be assigned to individual Member States, which would continue to apply their nominal tax rates to determine the tax burden. So far, the European Commission has foreseen that the CCCTB should be offered to companies as an option which would allow them to choose between the former national systems and the current new regime of a single tax base. This method should lead to more simple and better transparent tax system in the EU.


Obdavčitev dohodkov nastopajočih (zaposlenih) umetnikov nerezidentov republike Slovenije

Taxation of Non-Resident (Employed) Artistes´ Income in the Republic of Slovenia
Mag. Blaž Pate

Povzetek
Tuji umetniki dokaj pogosto nastopajo v Sloveniji. Običajno prejmejo plačilo za svoj nastop neposredno od naročnika. Če so umetniki zaposleni, plačilo za nastop umetnika prejme delodajalec. Slednji umetniku izplača le plačo. V tem primeru se zastavlja vprašanje, ali Slovenija lahko obdavči plačo umetnika, ki je povezana z nastopom v Sloveniji. Prav tako se zastavlja vprašanje, ali Slovenija lahko obdavči tudi plačilo, ki ga prejme delodajalec.

Summary
Foreign Artists pretty often appear in Slovenia. Artists are normally paid directly by the person placing an order. If artists are employed, their mployer receives the payment and pays to artist only a salary. In such a case the question arises, whether Slovenia may tax the artist's salary which is related to their performance in Slovenia. Moreover, the question is, whether Slovenia may also tax the payment received by the employer.