Revizor 4/2001

Uvodnik

(Editorial)

V tej številki objavljamo še zadnje osnutke sprememb splošnih slovenskih računovodskih standardov. Kar malo mudi se že. Državni zbor je v drugi obravnavi sprejel spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah. Pričakujemo, da bo po tretji obravnavi zakon sprejet še ta mesec. Od sprejetja zakona pa ima Slovenski inštitut za revizijo le še tri mesece časa, da v uradnem listu objavi slovenske računovodske standarde. Zato hitimo. Z osnutki sprememb splošnih slovenskih računovodskih standardov, objavljenimi v tej številki, bomo zaokrožili prenovo splošnih slovenskih računovodskih standardov. Čakajo pa nas še SRS 30-38, to je posebni standardi. Strokovne skupine že pripravljajo predloge sprememb tudi za te standarde in tudi zanje pričakujemo, da bodo sprejeti letos.

Eno je sprejeti nove standarde, drugo pa je izvajati nove standarde. Med pripombami v javni razpravi so bile tudi take, ki so opozarjale, da so osnutki sprememb standardov zahtevni, da so na nekaterih mestih teže razumljivi ter da uvajajo vrsto novih izrazov in pojmov. Vse to je seveda res. Na to pa je treba pogledati še iz drugega zornega kota. Po predvidenih spremembah zakona o gospodarskih družbah se v celoti spremeni sedmo poglavje - Poslovne knjige in letno poročilo. Ta del zakona mora biti usklajen s 4. smernico Evropske skupnosti. Lahko bi rekli, da je to tudi del cene našega pridruževanja Evropi - žal. Ta smernica je namreč zastarela in Evropa ne ve prav dobro, kaj z njo početi in kako se rešiti iz zagate. Na eni strani bi Evropa računovodenje rada urejala sama in enotno, istočasno pa so med njenimi članicami tako velike razlike, kot da bi živele na različnih planetih. In 4. smernico bere in razume Anglež drugače kot Francoz a

Kar pa zadeva zahtevnost standardov in novega izrazja, je delno povezana z mednarodnimi računovodskimi standardi. Spremembe slovenskih računovodskih standardov v veliki meri upoštevajo in tudi povzemajo rešitve iz mednarodnih računovodskih standardov. In prav je tako, saj je Evropa spoznala, da se bo morala tudi na področju računovodenja začeti drugače obnašati. Evropski politiki so že sprejeli odločitev, da bodo morale po letu 2005 vse družbe, katerih delnice so uvrščene na borzo, in vse povezane družbe računovodske izkaze sestavljati na podlagi mednarodnih računovodskih standardov. Seveda se takoj postavi vprašanje: Kaj pa drugi? Nekaj časa bodo državni predpisi ali standardi še zadoščali, dolgoročno pa verjetno ne. Tudi zato je prav, da prenovljeni slovenski standardi temeljijo na mednarodnih in da se tudi strokovno pravočasno pripravimo na prihodnost. To je lahko celo naša prednost. Izkoristimo jo. Čas

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Obdavčitev dobička pravnih oseb v Švici

(Corporate Taxation in Switzerland)
Stanko Čokelc* in Brigita Franc**

Povzetek
Države si vedno bolj prizadevajo postati privlačne za tuje investitorje. Ker so investitorji zelo občutljivi za davčna bremena, postajajo davčne ureditve pomemben konkurenčni dejavnik nacionalnih gospodarstev. To dokazujejo obsežne davčne reforme v številnih evropskih državah. Davčno reformo je sredi devetdesetih let izpeljala tudi Švica. Z njo je uvedla davek na dodano vrednost in reformirala neposredne davke. Danes velja švicarska davčna ureditev za sodobno in za tuje investitorje zelo zanimivo davčno ureditev. V članku bodo predstavljene značilnosti švicarske davčne ureditve in posebnosti obdavčitve pravnih oseb z davkom od dobička.

Summary
All countries endeavour to become more attractive to foreign investors. Since investors are very sensitive to tax burdens, taxation has become an important competition factor in national economies. Extensive tax reforms in numerous European countries demonstrate such trends. Switzerland carried out its tax reform in the mid-nineties. Value added tax was introduced along with the reform of direct taxes. The present tax regulation in Switzerland is deemed to be very modern and interesting for foreign investors. The article presents some characteristic features of Swiss tax system and the specifics of corporate taxation regarding net-income tax.

*Stanko Čokelc, magister ekonomskih znanosti, univ. dipl. ekon.; poobl. rev., preizk. davčnik; višji predavatelj na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Domači naslov: Grizoldova 5, 2000 Maribor.
**Brigita Franc, absolventka na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru; prijavila diplomsko nalogo z naslovom Analiza konkurenčne sposobnosti nemškega, avstrijskega in švicarskega gospodarstva z vidika davka na dodano vrednost; asistentka pri reviziji, Revidicom, revizijska družba d. o. o., Maribor. Domači naslov: Kovačevci 39, 9264 Grad.