Revizor 4/2009

Uvodnik

(Editorial)

Pravijo, da so za vsak napredek potrebne spremembe obstoječega. Torej – če hočemo razvoj, je treba nekaj "starega" spremeniti in poiskati nove, praviloma boljše rešitve. Nič ni stalnega, vse se spreminja, in če se znamo novostim čim bolj prilagoditi, tem bolje. V tej številki objavljamo tudi predlog sprememb SRS, ki so potrebne predvsem zaradi spremembe MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov. Javna razprava bo trajala do jesenskih dni in načrtovano je, da bodo spremembe SRS sprejete še letos. Saj ne gre za kake revolucionarne zadeve, pa tudi spremembe SRS glede na stalne spremembe MRS oziroma MSRP so res tiste, ki so po proučitvi komisije za standarde nujne in potrebne. Zakaj tak uvod? Tudi zato, kar boste razumeli vsi, ki uporabljate MRS oziroma MSRP, ker se spremembe in dopolnitve MRS oziroma MSRP dogajajo skoraj vsak mesec. Vprašujem se, ali se IASB, to je organ, ki sprejema MRS oziroma MSRP, sploh zaveda, da računovodski standardi niso laboratorij, v katerem se vsak dan znova preizkušajo nova zdravila. Te gospode bi bilo treba včasih postaviti v vlogo uporabnika in izvajalca njihovih rešitev in sprememb – računovodje, ki mora njihove zahteve in stalne spremembe dnevno spremljati in upoštevati. Prepričan sem, da v tem primeru ne bi bilo toliko sprememb in dopolnitev, saj je ta ureditev postala skoraj nepregledna. Potem pa še Evropska komisija in njeno sprejetje teh standardov, ki kot edini veljajo v EU. Verjetno veste, da je IASB v juliju izdal tudi mednarodne računovodske standarde za mala in srednja podjetja. Marsikdo se sedaj sprašuje, ali bomo prešli na te standarde in se poslovili od SRS. Načeloma je seveda vse možno, vendar je glede na trenutno "razpoloženje" pristojnih teles za standarde v EU zelo zelo malo verjetno, da bi bili ti standardi kmalu sprejeti v evropski pravni red. Razlogov za to je veliko. Naj dodam nekaj mojih osebnih pomislekov. Menim, da so SRS vsaj na tako visoki strokovni ravni kot MRS za mala in srednja podjetja. Poleg tega, če bi se le-ti uporabljali, bi bilo potrebno poznavanje celotnih MRS oziroma MSRP, ki so sicer pisani za velike družbe in predvsem za sestavljanje konsolidiranih računovodskih izkazov. SRS pa poznamo in jih že nekaj časa uporabljamo, pa tudi spreminjajo se res le v nujnih primerih (praviloma zaradi posledic sprememb MRS oziroma MSRP). Ne vem, kako bi bili uporabniki MRS za mala in srednja podjetja zadovoljni, če bi "znanstveniki" iz IASB skoraj vsak mesec nekaj spremenili. Še marsikaj bi lahko naštel, pa vendar naj zapišem le zame najpomembnejši razlog, zakaj mislim, da moramo ostati pri SRS. SRS so rezultat slovenske računovodske šole, in mi sami jih sprejemamo, spreminjamo in pojasnjujemo. Z uporabo MRS oziroma MSRP bi se (smo se) delu naše strokovne samostojnosti in neodvisnosti odpovedali. Lahko razumem vse tiste potrebe in zahteve mednarodne primerljivosti ali, kot se moderno reče, globalizacije, ko je to res nujno in ne gre drugače. Pa vendar, vsi ljudje na zemeljski obli ne moremo na enak način razmišljati, se obnašati, delovati in biti nadzorovano uniformirani, če želite, "nadzorovani" – in enako velja za pravila računovodenja. Globalizacija pa je v osnovi ravno to! Je del procesa enotnega obvladovanja ljudstev sveta in predvsem gospodarska prisila enakega obnašanja, podrejanja, obvladovanja, razmišljanja njegove visokosti kapitala in stalnega stremljenja za dobičkom, ki je v interesu zelo ozkega kroga pravih (ekonomskih) vladarjev sveta. Dovolj, dovolj ... le jasno in glasno: v tem pogledu sem nacionalist. In me sploh ni sram tega javno povedati, lahko celo zapišem, da sem ponosen to. Tako kot na SRS, ki so rezultat slovenske računovodske šole. In trdim, da so bili SRS 2002 strokovno boljši, kot so SRS 2006, ki smo jih morali spremeniti po meri zahtev MRS. In v čigavem imenu? V imenu napredka, razvoja? Imenujte to, kakor hočete, služili so predvsem nekaterim gospodom vladarjem; približno takim, ki jih pri nas imenujemo tajkuni. Tudi ti MRS oziroma MSRP so prispevali svoj delež k tej finančni oziroma gospodarski krizi, katere posledice bomo tako ali drugače občutili še vrsto let.

Uh, naj bo dovolj razglabljanja o teh zadevah. Poletje je, čas, ko se moramo vsaj začasno odklopiti in storiti kaj zase. Ko smo sami s seboj, svojimi bližnjimi in resnično svobodni ter praviloma prosti spon, pravil in in ukazov kogarkoli. Ali znamo te trenutke dovolj ceniti? Ali še znamo uživati svobodo, se odklopiti in biti "odštekani" ter uživati tisto prvobitno in edino, kar šteje, to je življenje? Potrudimo se, predajmo se sanjam in sanjarjenju, bodimo romantični in naredimo si dopust pravljično izpolnjen z vsem, kar nam duša veli. Pozabimo na kruti svet okoli nas in se prepustimo užitkom brezdelja, lenobnosti; uživajmo prekrasna prebujajoča se jutra in čar prelivajočih se sončnih žarkov, ki se zlivajo v čarobnost oranžno rdečih sončnih zahodov s pridihom vznemirljivega pričakovanja tople poletne noči. Pustimo se zapeljati čarobnosti narave in duše. In približno to ali kaj takega naj bi bilo to!

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Aktualni izzivi za notranjo revizijo v javnem zdravstvu

Current Challenges for Internal Audit in the Field of Public Health
Mag. Irma Kovač

Povzetek
Sodobne organizacije se v tem času soočajo z recesijo, ki se je s finančnega področja razširila na področje gospodarstva. Zaradi večplastne povezanosti gospodarskih subjektov in javne zdravstvene dejavnosti je z zamudo pričakovati vplive krize tudi v javnem zdravstvu. V prispevku bomo predstavili tveganja, ki zaradi krize na finančnem in gospodarskem področju ogrožajo zdravstvene zavode. V luči trenutnih neugodnih gibanj že nakazujejo poslabšanje poslovnih razmer za javno zdravstvo predvsem na področju financiranja. Ker na obvladovanje tveganj, ki izhajajo iz zunanjega poslovnega okolja, zdravstveni zavodi nimajo vpliva, se bomo osredotočili predvsem na notranje dejavnike krize. Zamuda, s katero se bo vpliv krize v gospodarstvu pokazal v javnem zdravstvu, je priložnost za poslovodstvo javnega zdravstva, da se z ustreznimi ukrepi pripravijo na obvladovanje krize. Pri tem jim notranji revizorji lahko dajejo ustrezno strokovno pomoč in tako povečajo dodano vrednost procesom obvladovanja krize v zdravstvenih zavodih. predstavili bomo področja in načine delovanja notranjih revizorjev v aktualnih razmerah. Njihova dodana vrednost bo toliko večja, kolikor bolj spretno se bodo notranjerevizijski nosilci prilagodili aktualnim razmeram. V prispevku uporabljamo besedno zvezo notranja revizija, ki ima širši pomen kot notranje revidiranje. Pomeni notranjerevizijsko dejavnost, ki vključuje tako aktivnost notranjega revidiranja kot tudi svetovanja.

Summary
Contemporary organizations are nowadays confronted with recession which expanded from the financial sector to all sectors of the economy. Due to multistratum connection between economic entities and the public health service, the influence of the crisis can also be expected in the public health care sector in a certain time delay. The article presents the risks that jeopardize health institutions for the reason of financial and economic crisis. The risks are presented in the light of momentary unfavorable movements which already indicate worsening of business circumstances for public health care, mainly in the domain of financing. As health institutions do not have any influence on management of risks arising from an external business environment, we focused primarily on internal crisis factors. The eventually delayed influence of the economic crisis on the public health care will represent an opportunity to the top management of public health institutions to prepare adequate preventive measures for crisis management. Internal auditors can offer them their professional assistance and thus increase the value added to crisis management processes in health institutions. The article presents the spheres and modes of activities of internal auditors in the present circumstances. The internal audit value added will depend on the skills of internal auditors to adapt to the actual circumstances. In the text the term internal audit is used and it has a more extensive meaning than internal auditing. It means the internal audit activity, including internal auditing as well as consultancy.

JEL I11 M42
UDK 614.2(497.4):35.073.526


Revidiranje porabe sredstev iz strukturnih skladov v programskem obdobju 2007-2013

Auditing the Structural Funds in New Programming Period 2007-2013
Nataša Prah

Povzetek
Novo programsko obdobje prinaša tudi na področju revidiranja porabe sredstev iz strukturnih skladov bistvene spremembe glede na predhodno finančno perspektivo. V prispevku bodo predstavljene nove zahteve v zvezi z revidiranjem porabe teh sredstev. Spremembe so opredeljene po posameznih stopnjah revidiranja. Tako se v novem programskem obdobju že pred začetkom črpanja sredstev pričakuje ocena predvidenega sistema v smislu skladnosti z zahtevami. Na stopnji načrtovanja revizijskih aktivnosti se pričakuje, da Evropska komisija pripravi in potrdi revizijsko strategijo. Na stopnji izvajanja revizij se pričakujejo precejšnje spremembe v sami revizijski metodologiji, zahtevana je uporaba statističnega vzorčenja, določeni so celo nekateri parametri. Stopnji izvajanja sledijo logične spremembe tudi na stopnji poročanja, pri čemer je v povezavi s tem bistvena novost povezana z izrazitvijo mnenja o predmetu revidiranja na letni ravni.

Summary
The new Programming period brings substantial changes also in the field of auditing of the structural funds in comparison with the old financial perspective of those funds. The article presents some new requirements in relation to the auditing of structural funds. Changes are defined by individual stages of audits. Even before the drawing on the funds, it is foreseen to prepare a compliance assessment to prove whether the system foreseen is in compliance with the regulation requirements. In the stage of planning audit activities an audit strategy shall be prepared and confirmed by the European Commission. In the stage of audit performance substantial changes in the audit methodology are foreseen, the use of statistical sampling is required, and even some statistical parameters are defined in advance. Following the stage of audit performance, logical changes in the reporting stage are required. The most important new requirement is related to the annual report and the annual audit opinion.

JEL F33 M42
UDK 336.1"2007/2013":35.073.526


Izkaz poslovnega izida in vseobsegajoči donos

Profit and Loss Statement and Comprehensive Income
Dr. Marjan Odar

Povzetek
Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje način ugotavljanja poslovnega izida v obdobju. Čisti dobiček je vsekakor tudi merilo uspešnosti poslovanja družbe in tudi zato ni vseeno, kako ga ugotavljamo. Če izhajamo iz temeljne opredelitve, da je čisti dobiček posledica poslovanja, ki jo merimo kot prirast kapitala v obračunskem obdobju, so rešitve v spremenjenem MRS 1 ter pričakovanih spremembah in dopolnitvah SRS ustrezne, saj je njihova odlika predvsem prikazovanje in razkrivanje pravih podatkov in informacij o uspešnosti poslovanja in delovanja družbe.

Summary
Income statement is the basic financial statement presenting the method of establishing profit or loss for the period. In any case, net profit is the measure of company performance and therefore it is of vital importance how it is established. Based on the fundamental definition that net profit is the result of operation measured as an increase in equity in the accounting period, the solutions in the revised IAS 1 and the anticipated amendments to SAS are appropriate since they mostly excel in the presentation and disclosure of real data and information about the company performance and its activities.

JEL M41
UDK 657.3


Organiziranost računovodstva v slovenskih podjetjih

Organisation of Accounting in Slovene Companies
Dr. Marjan Odar, dr. Slavka Kavčič, dr. Stanko Koželj

Povzetek
Slovenski inštitut za revizijo je skupaj z Zvezo računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter Ekonomsko fakulteto v Ljubljani v letih 2007 in 2008 ponovno opravil raziskavo o razvitosti računovodstva v slovenskih podjetjih. V tej številki objavljamo prvi prispevek, ki se nanaša na organiziranost računovodstva v podjetjih, zajetih v raziskavo. Med izsledki raziskave so predstavljeni osnovni podatki o podjetjih, zajetih v raziskavo, o številu zaposlencev v računovodstvu in oddelkih, ki so pomembni za delovanje računovodstva o tem, ali podjetja sama računovodijo ali pa računovodi nekdo (računovodski servis) zunaj podjetja.

Summary
In 2007 and 2008, The Slovenian Institute of Auditors, in cooperation with the Association of Accountants, Treasurers and Auditors of Slovenia, and with the Faculty of Economics, repeated the research on the development of the accounting in Slovene companies. In this volume, the first paper on that research is presented, dealing with the organization of the accounting function in companies included in the research. The results provide basic data on the companies included, on the number of employees working in accounting departments and in the departments that are important for the functioning of the accounting, as well as on the performance of the accounting function within the company or by outsourcing the task to some external accounting firm.

JEL M41
UDK 657(497.4)


Culture as an Influential Factor on Accounting Systems Development and Criterion of Accounting Systems Classifications

Kultura kot vpliven dejavnik na razvoj računovodskih sistemov in merilo za razvrščanje računovodskih sistemov
Mag. Ksenija Černe

Povzetek
As a social science, accounting is in interdependence with its environment. According to that, accounting system of each country is influenced by different economic and non-economic factors, including culture. Even when financial statements are prepared on the basis of comparable accounting principles, language or currency, there still remains culture as one factor of influence that must be considered. Accounting values that have impact on particular accounting systems are linked with Hofstede's cultural dimensions and described in Gray's model, later empirically tested by other researchers. Although not all of Gray's hypotheses are supported, the main framework for explaining international differences and issues in accounting by cultural factors has been established. After all, culture can also be considered as criterion for classifying national accounting systems into clusters, which is very important for efforts on international accounting harmonization area.

Summary
Kot družbena znanost je računovodstvo odvisno od svojega okolja. Na računovodski sistem vsake države vplivajo različni gospodarski in negospodarski dejavniki, vključno s kulturo. Čeprav se računovodski izkazi pripravljajo na podlagi primerljivih računovodskih načel, jezika ali valute, je kultura vpliven dejavnik, ki ga je treba upoštevati. Računovodske vrednote, ki vplivajo na posamezne računovodske sisteme, so povezane s Hofstedejevimi kulturnimi razsežnostmi in opisane v Grayjevem modelu, ki so ga pozneje empirično preizkušali tudi drugi raziskovalci. Vse Grayeve hipoteze sicer niso potrjene, vendar je bil s kulturnimi dejavniki opredeljen osnovni okvir za razlago mednarodnih razlik in vprašanj v računovodstvu. Navsezadnje je lahko kultura tisto merilo, po katerem razvrščamo računovodske sisteme posameznih držav v skupine, kar je zelo pomembno pri prizadevanju za mednarodno uskladitev računovodstva.

JEL M3 Z1
UDK 675:316.72


Motivi (ne)obvladovanja tveganj v slovenskem potranzicijskem okolju

Motives for (the Lack of) Risk Management in the Slovene Post-Transition Environment
Dr. Aleš S. Berk, dr. Igor Lončarski

Povzetek
V tem prispevku prikazujeva obstoječe stanje na področju obvladovanja tveganj v slovenskih podjetjih in pojasnjujeva (ne)obvladovanje tveganj v slovenskem potranzicijskem okolju glede na različne teoretične motive za obvladovanje tveganj na ravni podjetja. Zakonodaja in slovenski računovodski standardi (SRS), ki povzemajo mednarodne računovodske standarde (MRS) oziroma mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP), prinašajo nove dosežke na področju obravnavanja tveganj v slovenskem gospodarstvu, kjer sami motivi ne zagotavljajo zadostne spodbude menedžerjev za obvladovanje tveganj. Predvsem podjetja, ki so zavezana k sestavljanju konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z MRS/MSRP, so iz tega vidika v zadnjih letih naredila večji napredek. Ali bodo v tem spoznala dodano vrednost, je odvisno predvsem od sprememb sedanjega načina upravljanja podjetij.

Summary
The article presents the existing risk-management situation in Slovene companies and explains the (non)management of risks in the Slovenian post-transition environment from the standpoint of various theoretic motives for risk management at the company level. Both the Slovene legislation and the Slovene Accounting Standards (SAS) based on the International Accounting Standards (IAS) and the International Financial Reporting Standards (IFRS) have contributed new achievements in the risk management of Slovene economy even in those companies in which the motives themselves do not sufficiently stimulate the management to manage the risks. In the recent years considerable improvement in this regard has been noticed in particular in the companies that are obliged to prepare consolidated financial statements under the IAS/IFRS. Whether or not the companies will recognize this as added value mainly depends on the changes in the applied manner of company management.

JEL M41 L1 L2
UDK 334.716(497.4):657


Davčni vidik izčlenitve po ZGD-1

Tax Viewpoint of Transfer of Assets
Mag. Blaž Pate

Povzetek
Izčlenitev je v skladu z zakonom o gospodarskih družbah transakcija, s katero prenosna družba, ki z izčlenitvijo ne preneha, z univerzalnim pravnim nasledstvom prenese vse svoje premoženje ali njegove posamezne dele na nove družbe (ki se ustanovijo zaradi izčlenitve) ali prevzemne družbe, v zameno za zagotovitev deležev, ki predstavljajo kapital družbe, ki prejme premoženje. Pri tem se pojavlja vprašanje, kakšna je davčna obravnava izčlenitve v skladu z zakonm o davku od dohodkov pravnih oseb.

Summary
In accordance with the Companies Act, transfer of assets is considered to be an operation by which the transferring company can, without being dissolved, by way of universal legal succession, transfer all or a part of its assets to other newly established or already existing companies in exchange for the transfer of shares representing the capital of the company receiving the transfer. Accordingly, the question arises as to what is the tax treatment of such transfer of assets under the Corporate Income Tax Act.

JEL H25 K22
UDK 347.7(497.4)