Revizor 4/2011

Uvodnik

(Editorial)

Smo sredi poletja in upam, da ste ugasnili računalnik, zaprli predale delovne mize in brez misli na čudne predpise, zoprne fascikle in podobno navlako zažvrgoleli sotrpinom veseli adijo ali čao ter jadrno odšli drugačnemu vsakdanjiku naproti. Odklop! Vsaj za dva tedna, ko se svet drugače vrti, ko imajo besede drug pomen, ko vam hitreje mineva čas, ko ste kar čez noč postali(e) lepši(e), prijaznejši(e), se celo malce na hitro pomladili(e) in vam gredo raznosortne neumnosti po glavi. Priznajte: godi vam taka sprememba, ko ste lahko sami svoj gospod in gospodar, malo dlje poležite, polenarite in vam v veselem pričakovanju piša slanega vetra in tople morske vode, morda razgledov z vršacev ali pa tudi pogleda na gredico domačega vrta, srce drugače bije. Ja, nekaj takega ali podobnega naj bi bili dopustniški dnevi. Verjetno boste v dnevih lenarjenja nekje na plaži ali pa morda tudi doma ali kje drugje udobno zleknjeni v viseči mreži ali udobnem naslonjaču vzeli v roko kako dobro knjigo. Kaj takega, kar niste uspeli ali mogli prebrati med celoletnim prebiranjem suhoparnih navodil, predpisov, elektronske pošte. In priznajte: dobra knjiga vas lahko povleče s svojo zgodbo tako, da pozabite na vse okoli sebe, še k slastni večerji vas morajo večkrat poklicati! Pa ni le zgodba tista, ki vleče, kajne? Še tako dober zaplet vas ne bo zanimal, če ni dobro predstavljen, napisan z izbranimi in povezanimi besedami, če ni to pravo literarno delo, umetnina. Če se z menoj ne strinjate, pomislite na to, kako je kak predpis sestavljen J. Morda ob tem pa le malo pomislimo tudi na to, kako sami pišemo elektronska sporočila, sms-e, kako se izražamo, kakšne in katere besede uporabljamo v vsakdanjem govoru, skratka, koliko in kako obvladamo svoj jezik. Saj ne želim kaliti vašega dobrega razpoloženja (tole pa boste tako ali drugače prebrali šele, ko se boste zadovoljni vrnili na delo), pa vendar je ravno v dnevih, ko smo tut ful kul, mogoče malo razmisliti, kako v resnici kul pišemo in govorimo. Pa ne gre le za uporabo vejic in pik, žargona, novih frajerskih besed in fraz. Problem je nekoliko širši. Ne znamo več, ali pa delamo to slabo, prav slovensko pisati in se izražati, tvoriti povedi, kaj šele napisati sestavek, ki ima glavo in rep. Ne verjamete? Malo pobrskajte po netu, preletite mnenja na forumih, sprehodite se po blogih, ali pa kar poglejmo naše zapise v elektronski pošti ali sms sporočila ... Seveda boste oporekali, da to pač ni knjižna slovenščina, da je pogovorni, vsakdanji jezik. To je sicer res, pa vendar ima taka kar pretirana uporaba pisanja v jeziku, ki ima le malo skupnega z našim lepim maternim jezikom, kar prehude posledice na jezik, ki se kažejo v tem, da tudi, ko želimo nekaj pravilno napisati, tega enostavno ne znamo, ne zmoremo več. Naj le dodam, da moram po "službeni dolžnosti" prebirati tudi zaključna dela, diplomske in magistrske naloge. Pa včasih sploh ni jasno, kaj je hotel pisec povedati, ni rdeče niti, misli se ne nadgrajujejo ali jih sploh ni, besedilo ne steče. Kar nekaj, se menda temu reče. Da ne dodam še "copy paste" zadev. Naj dodam: kar kriza, kajne? To je približno nekaj podobnega kot z rokopisom. Preizkusite se in s pisalom napišite eno stran. Ali ne gre več kot nekoč, so črke okorne in pisava kot iz prvih razredov osnovne šole? Seveda, saj tega ne počnemo več tako kot nekoč; tipkamo, kajne? OK, of course, kot povsod so tudi na tem področju izjeme. Saj bi nehal težiti in moralizirati, pa mi duša vseeno ne da miru. Jezik je eden najpomembnejših delov naše identitete, zavedanja; če hočete – narodnega obstoja. In ne prijavljajte mi, da nas bodo tuji jeziki, predvsem angleščina, kmalu povozili, pa da moramo biti evropski, ne le evropski, svetovni, in odprti do drugih, biti multikulturni, multinacionalni, multijezikovni in sploh multiwhat ali multinevemkaj. Seveda je prav in zaželeno, da poznamo druge kulture, da govorimo čim več tujih jezikov, da enako kot našo sprejemamo druge barve kože ali vere; da smo vsi enakopravni, vsi različni. Pa vendar prvo in prvo, pa seveda prvo do prvog, se moramo zavedati pomena in lepote izvirnosti in melodije izraznosti lastnega jezika in porekla in izvora in dediščine naših dedkov, babic in ... še mnogo tega. Ponosni moramo biti na svoj jezik, na našo zgodovino, skratka nase. In kot prvo menim, da moramo poznati, spoštovati in seveda tudi uporabljati svoj jezik ter biti ponosni na to. Povsod, ne le v tujini, predvsem pa doma. Če sami sebe ne bomo znali ceniti, nas zagotovo drugi tudi ne bodo.

Upam, da ste v teh dneh uživanja v drugačnem ritmu prebrali tudi kako domačo klasiko, da ste uživali v melodiji stavkov in občudovali razkošje opisov ter občutili in vsrkavali sočnost izrazov. In da vam je lahkotna igrivost izražanja zanetila skrite kotičke vaše intimnosti in duše tako, da ste si nabrali ne le novih fizičnih moči, ampak tudi spočili dušo ter tako notranje močnejši in tudi jezikovno zavednejši pričakali nove izzive.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Cene začetnih revizijskih poslov

Prices of Initial Audit Engagements
Mag. Mitja Skitek

Povzetek
Revizijske družbe opozarjajo na nevarnost pretirane konkurence na trgu revidiranja, ki se kaže predvsem v prevzemanju poslov po nižji ceni, kot jo je dosegala prejšnja revizijska družba.
V prispevku bomo zato pozornost posvetili prav teoretični predstavitvi značilnosti cen začetnih revizijskih poslov ter predstavili teoretična spo-znanja v tuji strokovni literaturi. Predvsem se bomo osredotočili na obrazložitev razlogov za konkuriranje z nižjo ceno, možnosti nadomestitve tako nastale >izgube< pri prvem poslu revidiranja in pa opisu morebitnih vplivov na neodvisnost revidiranja v takih razmerah.
Na koncu bomo prikazali rezultate analize začetnih revizijskih poslov v Sloveniji, opravljene v obdobju od 2002 do 2005.

Summary
Audit firms warn of excessive competition in the audit market, particularly demonstrated in taking over audit engagements from other audit firms by undercutting the price achieved by the previous audit firm.
The article therefore first gives a theoretical presentation of pricing in initial audit engagements found in foreign literature. We predominantly focus on the explanations of the reasons for competition by undercutting, the possibilities of subsequent compensation of the "loss" generated by the initial engagement, and the possible impacts on auditor's independence in such circumstances.
In conclusion, the article presents the results of the initial audit engagements analysis carried out in Slovenia in the 2002-2005 period.


Dojemanje kakovosti in odgovornosti davčnega svetovanja

Perception of Quality and Responsibility of Tax Consulting
Dr. Stanko Čokelc

Povzetek
Po devetnajstih letih izkušenj z davčnim svetovanjem v Republiki Sloveniji je čas za skrben razmislek o primernosti pravne ureditve davčnega svetovanja, ki bo zagotovila kakovostno in odgovorno delo davčnih svetovalcev. Izsledki raziskave so prva celovita analiza davčnega svetovanja v Sloveniji. Služila bo davčnim svetovalcem za preverjanje, kako trg sprejema njihovo delo in katera sodila uporabljajo naročniki za vrednotenje kakovosti davčnega svetovanja. Raziskava lahko služi kot izhodišče za spremembe organiziranosti, za zagotavljanje kakovosti storitev davčnih svetovalcev in za njihovo preverjanje. Potrdila je, da je v Sloveniji s pravno ureditvijo mogoče zagotoviti večjo kakovost davčnega svetovanja, da kakovost davčnega svetovanja ni pomembna samo za naročnika, ampak tudi za javnost, saj povečuje zaupanje v davčne obračune in računovodske izkaze, pri katerih je sodeloval davčni svetovalec, da je najpomembnejše merilo pri izbiri davčnega svetovalca kakovost davčnosvetovalnih storitev ter da morajo za kakovostno in odgovorno davčno svetovanje davčni svetovalci razviti funkcijo upravljanja tveganj. Za izvajalce davčnosvetovalnih storitev je kakovost izida najpomembnejši dejavnik kakovosti. Pri rangiranju pomembnosti kakovosti so vsi izvajalci davčnosvetovalnih storitev (preizkušeni davčniki, davčni svetovalci, računovodski servisi in pooblaščeni revizorji) enotni, saj so najviše (med 70 in 74 %) rangirali kakovost izida. Kakovost izida je vsebinska pravilnost storitve, pravilnost storitve, ki so jo potrdili davčni organ in sodne oblasti, urejenost dokumentacije, pravilnost davčne napovedi, razumljivost pojasnjevanja davčne zakonodaje naročniku ter ustrezno ravnanje ob pritožbah in nezadovoljstvu naročnikov.

Summary
After nineteen years of experience providing tax advice in the Republic of Slovenia, it is time for careful reflection on the appropriateness of the legal regulation of tax consulting that will ensure high quality and good work of tax advisers. The research findings are the first comprehensive analysis of tax advice in Slovenia. It will serve tax advisers to check how the market accepts their work and what criteria are used by the customers to evaluate the quality of tax advice. The study may serve as a starting point for changes to the structure, for quality assurance of tax advisors' services, and for their verification. The survey confirmed that, in Slovenia, it is possible to ensure better quality of tax advice through the legal regime, since the quality of tax advice is not only important for the client, but also to the public, as it increases confidence in the tax returns and financial state-ments prepared in cooperation with a tax consultant; and that the most important criterion for selecting a tax advisor is the quality of tax advice services, and that tax advisers should develop a risk management function in order to provide good quality and accountable tax consulting. The out-come quality is the most important quality factor for any provider of tax advice. All providers of tax advice services (certified tax advisors, tax consultants, accounting firms and certified auditors) agree, that quality is most important and they ranked the outcome quality between 70 and 74 %, which is the highest rank (rank 1). The quality of the outcome proves the substantive correctness of services, confirmed by tax and judicial authorities, comprising proper documentation, accuracy of tax returns, understandable explanation of the tax laws, and the handling of complaints and customers.


Kritična predstavitev zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

Critical Presentation of the Act on Prevention of Late Payments
Mag. Miha Šlamberger

Povzetek
Prispevek povzema ključne rešitve in institute, ki jih je uvedel Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Avtor kritično primerja nove institute z obstoječimi civilnopravnimi instituti, ki so se uveljavili v večletni praksi in zakonodaji. Tako predstavi opredelitev očitno nepravičnega pogodbenega dogovora, določitev plačilnih rokov in trenutka nastan-ka zamude, določitev posledic zamude, določitev osnovnih pravil večstranskega pobota in obveznega večstranskega pobota ter register neplačanih protestiranih menic. Ključna ugotovitev je, da je zakon nastal v naglici ter da so sprejete rešitve nedodelane in prej pravno škodljive kot koristne. Hkrati dosedanje izkušnje kažejo, da se v sistemu obveznega večstranskega pobota zapre dokaj nizek odstotek obveznosti dolžnikov.

Summary
The article highlights the key solutions and institutes of the newly adopted Act on prevention of late payments. The author critically compares the newly imposed institutes with the existing private-law solutions, which were recognised through long-year legal and business practice. The article presents the following institutes: the definition of grossly unfair contractual term, the determination of the payment period and the occurrence of late payment, the consequences of late payment, the determination of basic multilateral offset rules and the operation of multilateral offset mechanisms with emphasis of the compulsory multilateral offset and the register of bills of exchange protested for non payment. The key conclusion of the author is that the law was prepared in a rush and that the key solutions can be considered legally harmful rather than useful because of their unfinished state. The experience so far has shown that the number of closed obligations in the compulsory multilateral offset system is not as high as expected.


Informatizacija zemljiške knjige po noveli ZZK-1C

Computerisation of Land Registry Under the Amended Land Registry Act
Dr. Renato Vrenčur

Povzetek
Prvi resnejši poseg v prizadevanju po popolni informatizaciji zemljiškoknjižnega poslovanja pomeni Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C). Novela ZZK-1C v tej zvezi prinaša resnično popolno informatizacijo pri zemljiškoknjižnem poslovanju. S tem se spreminjajo tudi nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka pa tudi pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava, kot sta ukinitev zemljiškoknjižnih vložkov ter uvedba novih materialnopravnih pojmov v sistemu zemljiškoknjižnega prava. Prav tako se z novelo ZZK-1C odpravljajo nekatere druge nedoslednosti ZZK-1, ki sicer nimajo zveze s postopkom informatizacije, pač pa pomenijo izboljšave sedanjega besedila zakona.

Summary
The first serious intervention within the goal of completely computerized land registry business is the draft law amending the Land Registry Act (ZZK-1C). In this context, the ZZK-1C delivers a truly complete computerization of the land registry business. This also changes some rules in the land registry procedure, as well as certain rules of the substantive land registry law, such as the abolition of some land registry requirements regarding the entries, and the introduction of new substantive law concepts in the land registry system. In addition, the new ZZK-1C eliminates some other inconsistencies of the ZZK-1 which, although unrelated to the process of computerization, represent improvements to the existing text of the Act.


Nedorečenost efektivne obrestne mere

Incompleteness of the Annual Percentage Rate of Charge
Mag. mag. Jože Andrej Čibej

Povzetek
Za razliko od področja potrošniških kreditov, kjer je računanje efektivne obrestne mere (EOM) zelo natančno definirano z evropsko direktivo 2008/48/EC in pripadajočo slovensko zakonodajo (ta pravila pa se praktično dosledno uporabljajo tudi na področju poslovnih financ), se zdi, da je na področju uporabe EOM pri vrednotenjih v skladu z mednarodnimi standardi računovod-skega poročanja definiranost tega parametra preohlapna. Članek ponuja nekaj primerjav z zahtevami slovenskega zakona o potrošniških kreditih kot možno izhodišče za premislek, ali kaže tudi na tem področju postaviti natančnejša pravila za izračun EOM.

Summary
Unlike the field of consumer credits, where the calculation of annual percentage rate of charge (APRC) is very precisely defined both by European Directive 2008/48/EC and the relevant Slovenian legislation (and the same rules are practically consistently applied in the field of corporate finance), it appears that the definition of the APRC in the evaluations in accordance with International Financial Reporting Standards is too loose. This article offers some comparisons with the requirements of the Slovenian law on consumer credits as a possible starting point for reflection, if it is necessary to set more precise rules for calculating the APRC in this field, too.