Revizor 4/2012

Uvodnik

(Editorial)

Finančna, gospodarska in ne nazadnje tudi bančna kriza so nas naučile in hkrati streznile ter dokazale, da podcenjevanje in zanemarjanje računovodskih podatkov in informacij, ki jih zagotavljajo računovodski izkazi, lahko vodi v položaj, ki ni več obvladljiv in ki je imel in lahko še bo imel usodne posledice. V tej povezavi je aktualno tudi vprašanje, na podlagi katerih in kakšnih podatkov in informacij finančne inštitucije, predvsem banke, odobravajo posojila. Pomemben vir so zagotovo podatki in informacije iz računovodskih izkazov. In kdo lahko odgovorno jamči, da so podatki iz računovodskih izkazov pravilni, resnični in pošteni? Za revidirane računovodske izkaze je jasno: revizor! To področje je urejeno, kajti revidiranje računovodskih izkazov, nadzor nad revizorji in revizijskimi družbami ter njihova odgovornost so zakonsko urejeni. Upravičeno pa se lahko vprašamo, kako ravnati in kako vzpostaviti zaupanje v podatke in informacije, ki jih sestavi in zanje odgovarja poslovodstvo, pa računovodski izkazi niso revidirani. Žal iz prakse vemo, da predvsem v majhnih družbah lastniki pogosto zahtevajo od tistih, ki sestavljajo računovodske izkaze (namenoma jih ne imenujem računovodje, kajti nekateri ne vedo niti tega, da mora biti v bilanci stanja aktiva enaka pasivi; no, nekateri pa si seveda upravičeno zaslužijo, da jih imenujemo računovodje), da sestavijo računovodske izkaze tako, da bodo plačali čim manj davkov oziroma nič davka od dohodkov pravnih oseb, in istočasno tudi tako, da bodo računovodski izkazi prikazovali zelo dobro premoženjsko sliko, uspešnost, da bo ja banka odobrila posojilo ... To pa je približno tako, kot da bi se mladenka, ki je precej "radoživa", istočasno rada še naprej hvalila s svojo nedolžnostjo ...
Aktivni preizkušeni računovodje in seveda tudi aktivni računovodje Inštituta morajo svoje poslanstvo graditi in izvajati zgolj in samo na strokovnosti. Tudi zato lahko trdimo, da je možno zaupanje zainteresirane javnosti, predvsem bank in drugih uporabnikov podatkov in informacij iz nerevidiranih letnih poročil, povečati tako, da podatke in informacije, ki jih vsebujejo računovodski izkazi, kompilira aktivni preizkušeni računovodja in tem izda poročilo. Postopke kompiliranja ureja Mednarodni standard sorodnih storitev 4410 – Posli kompiliranja računovodskih informacij. Ti posli zahtevajo računovodsko, in ne revizijsko znanje. Gre za posle, ki so računovodske narave, in ne revizijske, pa kljub temu lahko ugotovimo, da so podatki v kompiliranih računovodskih izkazih kakovostnejši in predvsem zanesljivejši ter zato tudi uporabnejši. Na Inštitutu smo prepričani, da lahko aktivni preizkušeni računovodje z uvedbo in uporabo postopkov kompiliranja računovodskih izkazov, ki so seveda poznani tudi v svetu, pomembno pripomorejo k povrnitvi zaupanja v podatke in informacije, ki jih zagotavljajo in predstavljajo računovodski izkazi. Prav tako smo prepričani, da bi banke in seveda tudi druge finančne inštitucije ter drugi deležniki – uporabniki podatkov in informacij iz računovodskih izkazov pridobili in imeli veliko večje zaupanje v podatke in informacije iz računovodskih izkazov, ki bi jih kompiliral aktivni preizkušeni računovodja Slovenskega inštituta za revizijo in o kompiliranju izdal poročilo po MSS 4410. In na tem bomo v naslednji polovici leta trdo delali. Prepričani smo, da je to prava pot v smislu razvoja stroke ter povrnitve zaupanja v podatke in informacije, ki jih zagotavljajo nerevidirani računovodski izkazi.
Drugače pa – poletje je tu, vročina pritiska, možgani se kisajo ... Ja, kaj hočemo? Na dopust bo treba. Pojdite! Odklopite! Pozabite! Sprostite se! Dajte si duška! Počnite neumnosti! Naj se vam včasih tudi malo odtrga! Naj bodo dnevi in noči prekratke za vse norosti! Skratka: uživajte dopust in uživajte in živite življenje tako in samo tako, kot si sami najbolj želite!

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Standardi in smernice na področju revidiranja informacijskih sistemov

IT Audit Standards and Guidelines
Mag. Boštjan Kežmah, dr. Aleš Živkovič

Povzetek
Informacijski sistemi družb so ključna sestavina poslovanja, ki mora biti učinkovita, varna in zanesljiva. Prispevek podaja pregled ureditve področja revidiranja informacijskih sistemov, navaja konkretne primere uporabe standardov in smernic ter umešča strokovne standarde za področje informacijsko-komunikacijskih tehnologij v revizijski postopek.

Summary
Information systems are key business elements in today's enterprises; therefore, they must be efficient, secure and reliable. The paper presents an overview of information systems audit regulations and provides examples on how to use IT audit standards and guidelines. In addition, the standards for information and communication technology are integrated into the IT audit process.


Dobro ime in njegove oslabitve v času finančne krize: analiza razkritij v letnih poročilih

Goodwill and its Impairments in Times of Financial Crisis: The Analysis of Disclosures in Annual Reports
Mag. Mateja Jerman, dr. Slavka Kavčič

Povzetek
Računovodska postavka dobro ime se vse pogosteje omenja kot pomembno sredstvo v strukturi celotnih sredstev sodobnih podjetij. Večina obstoječih raziskav obravnava značilnosti računovodenja dobrega imena v razvitih tržnih gospodarstvih; vrzel v literaturi se nanaša na države, ki so bile do nedavnega v procesu tranzicije in na tranzicijska gospodarstva. Namen prispevka je predstaviti najpomembnejše ugotovitve dosedanjih raziskav glede pomembnosti dobrega imena in njegovih razkritij v tradicionalno razvitih gospodarstvih. Prispevek analizira pomembnost dobrega imena v izbranih slovenskih delniških podjetjih v obdobju 2006-2011 ter razkritja v zvezi z njim, ki so prikazana v letnih poročilih. Na osnovi kvalitativne analize so podani predlogi za izboljšave pri zunanjem poročanju.

Summary
It is argued that goodwill is an increasingly important asset in the structure of total assets in modern companies. Most studies published to date have dealt with accounting for goodwill in traditionally developed countries, while there is a lack of research based on post-transition and transition economies. The aim of the paper is to present the most important findings of to date studies regarding goodwill and its disclosures in traditionally developed countries. Moreover, the paper analysis the importance of goodwill in selected Slovene publicly quoted companies in the period 2006-2011 and its disclosures in annual reports. On the basis of qualitative analysis there are presented recommendations for improvements of financial reporting.


Ločnica med tveganjem in negotovostjo za namen finančnega poslovodenja in poročanja

Boundary Between Risk and Uncertainty for Financial Management and Reporting
Dr. Timotej Jagrič, Vita Jagrič, Eva Lorenčič

Povzetek
Kadar podjetje poroča o svoji strategiji obvladovanja tveganj, postane bistveno, kako razume in opredeljuje pojma tveganje in negotovost. V literaturi in zakonodaji se uporabljata oba pojma, vendar prevladuje uporaba pojma tveganje, čeprav je ločnica pogosto nejasna. V prispevku bomo ugotovili, da tudi v slovenskih predpisih prevladuje uporaba pojma tveganje. V ekonomski misli zaznamo pomembno razliko med obema pojmoma, kar bomo predstavili v pregledu po avtorjih. Zaželeno in nujno postane, da v okviru politike obvladovanja tveganj (ob sestavljanju registra tveganj, modeliranju posameznih mer tveganj) podjetja vselej vključujejo pomena zaznanega in nezaznanega pa tudi merljivosti tveganja in vpliva nemerljivosti negotovosti.

Summary
When a company reports on its risk management strategy, it becomes essential to understand how it defines the concepts of risk and uncertainty. Both terms are used in both literature and legislation; the term risk prevails by number of references, but the distinction is often unclear. The paper shows that in Slovene financial legislation, too, the term risk is used more often. In economic thought, we find a significant difference between the two concepts, as presented in the review by authors. It has become desirable and necessary that the companies, in their risk management strategy (in risk modelling or when preparing the risk register), always fully incorporate the meaning of the perceived and the unperceived, as well as the quantification of risk and the consequences of immeasurability of uncertainty.