Revizor 5/2009

Uvodnik

(Editorial)

Dnevi se krajšajo in na enakonočje se bodo izenačili z nočmi ter nato skrajševali. Vsako leto skoraj enako. Kako predvidljivo! Finančna in gospodarska kriza pa še kar trajata in nista prav nič predvidljivi. Ali lahko kaj predvidevamo, kaj naš še čaka? Poznavalci (kdo pa pravzaprav sploh so poznavalci?) pravijo, da smo blizu dna ali na dnu in da se bo počasi začel gospodarski vzpon. Ko bi le bilo tako! Ne gre pa le za finančno in gospodarsko krizo. V predavanju nobelovca dr. Krugmana mi je najbolj ostalo v spominu, da je tudi on ocenil, da smo po vsej verjetnosti nekje na dnu finančne krize, vendar pa naj bi zaposlitvena kriza svoje dno, ob predpostavki, da bi se ponovila gibanja iz prejšnjih kriz, dosegla šele leta 2011. In da bo tudi "okrevanje" po finančni krizi veliko počasnejše, kot si večina predstavlja. Nič kaj obetavno! Pa vendar je nekako videti, da se je v prestolnici in okolici večina šele po dogodkih v Gorenju in Muri začela zavedati, da so zadeve tudi pri nas zelo zelo resne. Seveda se marsikdo takoj vpraša, kje je izhod oziroma kaj bi morali storiti, da se čim prej izvlečemo. Res je, da je naše gospodarstvo močno odvisno od razmer v EU, predvsem v Nemčiji, in da bo, če bo šlo v Nemčiji na bolje, tudi pri nas posijala luč na koncu predora. Pa vendar pogrešam kresanje mnenj, idej in iskanja poti, kako naprej. Imamo vizijo razvoja Slovenije? Kot je v vsaki slabi stvari nekaj dobrega, je tudi kriza čas za premislek in ukrepanje ter izvedbo sprememb. Zakaj bi sicer kriza bila, če se ne bi nič spremenilo? No, tole vprašanje je bilo malo bolj za šalo, ima pa v sebi veliko soli. Na enak ali podoben način kot pred krizo se po njej ne moremo in ne smemo obnašati. Kje so torej strukturne in druge reforme? Vlada, kaj počneš na tem področju? Menim, da razmišljanje le o novih obremenitvah podjetij in drugih davkoplačevalcev ni prava, prav gotovo pa sploh ne edina rešitev. Da ne bomo le pri vladajočih – imate v opoziciji morda kake rešitve? Nič novega ni slišati ne z leve ne z desne; razen seveda očitkov, da so nasprotniki nesposobni. Pa na primer mladoekonomisti, raziskovalci z vseh fakultet, ki vas financiramo vsi davkoplačevalci? Zakaj že? Kje ste z idejami, da ne povprašam po kakih napotkih za uresničitev? Je ta kriza razkrila še kako drugo krizo? Krizo razmišljanja, duha (sploh ne bomo o krizi morale)? Ali pa nas morda ta kriza še ni dovolj zadela, da bi se kaj spremenilo? Bojim se, da bo še ena priložnost za spremembe splavala po vodi. Je pa verjetno tudi res, da si kar velika večina, predvsem uradnikov, sprememb ne želi. Zakaj pa potem nezadovoljstvo z obstoječim? Malo provociram, ampak res sem prepričan, da bi bil sedaj pravi čas za korenite spremembe predvsem v državni in lokalni upravi, pa za zmanjšanje administriranja na vseh ravneh, pa za razmislek o tem, kaj razne službe, oddelki, agencije sploh počnejo ter kakšna je učinkovitost, uspešnost in gospodarnost njihovega početja. Kaj imamo država, davkoplačevalci in državljani od tega? Iz mladosti mi prihaja pred oči izsek iz stripa Alana Forda: v spominu mi je ostala "Agencija za gubljenje vremena". Za sodobno rabo bi lahko le dodal v istem stilu "i potrošnju novca". Da ne bom narobe razumljen: veliko državnih in paradržavnih uradnikov trdo in pošteno dela ter zasluži svojo plačo, vendar – marsikje se poraja vprašanje, kakšni so učinki takega dela in ali je tako delo sploh potrebno. Možna je seveda tudi razlaga, da je tako povečana zaposlenost in je potrebnih manj socialnih transferjev iz proračunov. Kdo bi vedel! Kljub vsemu – mislim, da je sedaj čas za temeljit razmislek o teh in takih zadevah. Seveda pa je brez pravega ukrepanja vse skupaj lahko le "gubljenje vremena".

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Notranji nadzor javnih financ v občinah v letu 2007

Public Finance Internal Control in Municipalities in 2007
Mag. Erna Štefe

Povzetek
Sistem notranjega nadzora javnih financ je zasnovan tako, da daje razumno, ne pa tudi absolutno zagotovilo o doseganju ciljev. Temelji na priznanem modelu COSO, ki vključuje pet sestavin kontrolnega sistema, in sicer kontrolno okolje, oceno tveganj, kontrolne aktivnosti, informiranje in komuniciranje ter nadziranje. Oceno vzpostavljenega sistema notranjega nadzora javnih financ morajo občine vsako leto podati v Izjavi o oceni notranjega nadzora javnih financ. Iz teh Izjav v občinah za leto 2007 izhaja, da je navedeni sistem v občinah v povprečju še dokaj slabo razvit. Notranje revidiranje je poleg finančnega poslovodenja in notranjih kontrol pomemben del notranjega nadzora javnih financ. Izvajajo ga notranji revizorji, bodisi v lastnih ali skupnih notranjerevizijskih službah, lahko pa tudi kot zunanji izvajalci. Občine so dolžne zagotoviti notranje revidiranje v eni izmed navedenih oblik, pogostost pa je odvisna od višine občinskega letnega proračuna. Iz rezultatov izvedene raziskave izhaja, da vse mestne občine zagotavljajo notranje revidiranje, v večini primerov ustrezno zagotavljajo notranje revidiranje tudi srednje občine, kar nekaj manj kot polovica malih občin pa ne spoštuje zakonsko predpisanega zagotavljanja notranjega revidiranja.

Summary
The system of public finance internal control has been designed to give reasonable, but no absolute assurance about the achievement of goals. It is based on the recognized COSO model that includes five elements of control system. They are: control environment, risk assessment, control activities, informing, communicating, and control. Every year municipalities must submit an estimate of the established public finance internal control system in the Statement of Estimate of Public Finance Internal Control. It derives from these statements of the municipalities for the year 2007 that the stated system in municipalities was rather poorly developed on average. Besides financial management and internal control internal auditing is an important part of internal control of public finance. It is conducted by internal auditors organised in their own or joint internal audit services, and also by external auditors. Municipalities are obliged to ensure internal auditing in one of the aforementioned forms, and the frequency depends upon the amount of a municipality's annual budget. It follows from the results of the research conducted that all municipalities ensure internal auditing; in most cases internal auditing is adequately ensured also by middle-sized municipalities, meanwhile less than half of small-sized ones do not follow the legally prescribed internal auditing.

JEL H72 M42
UDK 336.148:352(497.4)


Organiziranost računovodstva v slovenskih podjetjih

Development Organisation of Accounting in Slovene Companies
Dr. Marjan Odar, dr. Slavka Kavčič, dr. Stanko Koželj

Povzetek
V raziskavo o stanju računovodstva v slovenskih podjetjih, ki jo je opravil Slovenski inštitut za revizijo v sodelovanju z Zvezo računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije ter Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, je bilo zajeto tudi ugotavljanje organiziranosti računovodstva v slovenskih podjetjih.
Pregled izsledkov celotne raziskave je bil objavljen v Revizorju 2/09. V tej številki objavljamo 2. del raziskave o organiziranosti računovodstva v slovenskih podjetjih, 1. del smo objavili v prejšnji številki.

Summary
The research on the status of accounting in Slovene companies was conducted by the Slovenian Institute of Auditors in cooperation with the Association of Accountants, Treasurers and Auditors of Slovenia and the Faculty of Economics in Ljubljana. It included also the establishment of organisation of accounting in Slovene companies.
The results of the complete research were published in Revizor 2/09. In the present issue the 2nd part on the organization of accounting in Slovene companies is presented, while the 1st part was published in the previous issue.

JEL M41
UDK 657(497.4)


Poročanje o trajnostnem (družbeno odgovornem) poslovanju ter vloga računovodij in revizorjev

Reporting on Sustainable (Socially Responsible) Corporate Operation and the Role of Accountants and Auditors
Mag. Blanka Vezjak

Povzetek
V prispevku predstavljam temeljne značilnosti trajnostnega (družbeno odgovornega) poslovanja in informacij, ki ga podpirajo in ki jih pričakujejo različne interesne skupine podjetja, pa tudi vprašanja, ki se pri tem odpirajo, in pomanjkljivosti, ki jih bo še treba odpraviti. Pri tem bodo morali imeti ključno vlogo računovodski in revizijski strokovnjaki. Predstavljam tudi, kaj se od njih pričakuje, in poudarjam potrebo po poglobljenem seznanjanju z vidiki trajnostnega poslovanja in posebnostmi, ki jih vnašajo v njihovo delo.

Summary
The article deals with the basic characteristics of sustainable and socially responsible corporate operation, and the information supporting the respective corporate operation and being expected by various interest groups of entities. The article presents the dilemmas related to such corporate operation and the weaknesses that are still to be eliminated. Accounting and auditing experts will have to play the key role. Besides that, the article also presents what is expected from these experts. It also points out the need for their indepth acquaintance with the aspects of a sustainable operation and the distinctive features that these aspects introduce into their work.

JEL D6 M41 M42
UDK 005.35:657(497.4)


Vpogled v nastajanje računovodsko naravnane ekonomike organizacije v Sloveniji

Insight into the Development of Accounting Structured Economics of an Organization in Slovenia
Dr. Ivan Turk

Povzetek
Značilnosti ekonomike podjetja ali zavoda kot teoretične discipline ali pedagoškega predmeta so odvisne od družbeno-gospodarskega okolja, razvitosti ustreznih gospodarskih kategorij in načina, kako se vprašanj loti posamezen avtor. V prispevku je pojasnjeno, kako se je v Sloveniji v preteklosti razvijala tista njena smer, ki je najbližja razumevanju sedanjih računovodskih standardov.

Summary
The characteristics of economics of an enterprise or a non-profit organization as the theoretical or a pedagogical discipline depend on the socio-economic environment, on the development of relevant economic categories and on the approaches of individual authors. The article explains how its direction was developed in Slovenia in the past, which is closest to the understanding of the current accounting standards.

JEL O1 M41
UDK 657:346.2(497.4)


Analiza proračunske ureditve v Hrvaški

Analysis of the Budgetary System in Croatia
Mag. Miroslava Vitasović

Povzetek
Hrvaški proračun ima zelo podrobno sestavo kontov, vendar kljub temu ohranja nekaj prožnosti zaradi določb zakona o proračunu, ki dovoljuje prerazporeditve v času izvajanja proračuna in pravna orodja. Nižja raven izvršne oblasti je razdeljena na dva dela, na regije (pokrajine) in lokalne oblasti (mesta in občine). Prihodki lokalne izvršne oblasti izhajajo v glavnem iz davkov in v manjšem obsegu iz dotacij. Nižje ravni izvršne oblasti v Hrvaški imajo sorazmerno znatne lastne prihodke, vendar majhne lastne davke. Mesta in občine lahko prevzamejo naloge regij (pokrajin), če so za to dovolj gospodarsko zmogljive. Proračun lokalnih enot je po svojem ustroju podoben proračunu osrednje vlade in sestoji iz splošnega in posebnega dela. Reforma proračunske ureditve lokalnih enot naj bi bila opravljena na nekaj stopnjah, za katere pa je treba opraviti dodatne raziskave njihovega finančnega položaja.

Summary
The Croatian budget has a detailed structure of accounts, but nevertheless is retains some flexibility relating to the provisions of the Budget Act allowing reclassification at the time of budget implementation and legal tools. A low level of executive branch of power has been divided into two parts, in regions and local authorities (towns and municipalities). Revenue of local executive branch of power mostly derives from taxes and grants, but only to a minor extent. Lowe level of executive branch of power in Croatia has proportionally high own revenue, but low own taxes. Town and municipalities take over tasks from regions if they are economically capable. In its structure, the budget of local units is similar to the budget of the government and consists of the general and special section. The reform of the budgetary regulation of local units shall be carried out in some stages. Before that some additional research of their financial position shall be conducted.

JEL H61 H72
UDK 336.14(497.5)