Revizor 5/2012

Uvodnik

(Editorial)

Najprej nekaj o novostih. Na podlagi pripravljenih strokovnih rešitev delovne skupine je Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo konec avgusta 2012 sprejel Enotni kontni okvir za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodarstva, zadruge, nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije. Na isti seji je Strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo sprejel tudi Priporočeni kontni načrt za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, kmečka gospodarstva, zadruge, nepridobitne organizacije - pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije. Lahko se malo pohvalimo, da je Inštitut na ta način prispeval nekaj praktičnih strokovnih rešitev, ki bodo prispevale k poenostavitvi in tudi poenotenju računovodenja. Prvi odzivi na zamenjavo petih kontnih okvirov z enim samim so zelo pozitivni. Seveda lahko od nekaterih pričakujemo pripombe o težavah, ki naj bi nastale z uporabo nekaj novih kontov. Kljub temu pa sem prepričan, da je sprejetje Enotnega kontnega okvira korak v pravo smer. Naslednji korak v tej smeri bi lahko bilo precejšnje poenotenje računovodskih izkazov in s tem tudi poročanja, seveda z upoštevanjem posebnosti vseh naštetih organizacij. Ne glede na povedano pa nas zelo verjetno v bližnji prihodnosti čaka kar nekaj pomembnih sprememb na področju računovodenja. Verjetno bo že letos ali pa v začetku naslednjega leta sprejeta nova računovodska direktiva, ki bo nadomestila že dokaj zastareli in "odcveteli" 4. in 7. računovodsko direktivo. Seveda bomo potem morali spreminjati ZGD-1 in verjetno tudi slovenske računovodske standarde. Najbrž pa tudi veste, da nam za naslednja leta, največ z začetkom veljavnosti 2015, napovedujejo kar obsežne spremembe mednarodnih računovodskih standardov. In seveda to pomeni, da bomo zopet morali usklajevati naše standarde. Uh, same spremembe ... pa še kriza nas bo nekaj časa pestila.

Res je, da vsaka sprememba od nas zahteva dodaten napor, učenje, prilagajanje in še kake neprijetnosti, do katerih vsaj v začetku večkrat čutimo odpor. Praviloma spremembam nismo naklonjeni (no, ne velja za vse) in se jih kar malo bojimo. Saj še pregovor pravi: Stara navada železna srajca. Pa vendar moramo na spremembe in prilagoditve gledati predvsem razvojno. Jasno je, da brez sprememb ne bi bilo razvoja in tako bi se ljudje še vedno preganjali nekje po afriških savanah. No, šalo na stran. Spremembe, to je iskanje novih možnosti, novih poti, nove ideje, nove rešitve ... vse to je razvoj in iskanje novih, praviloma boljših rešitev.

Tudi Revizor je že kar "osivel" in že nekaj časa ni doživel sprememb, tako tistih v uredniškem in vsebinskem delu kot tistih v tehničnem pogledu. Tale številka je v tej obliki predzadnja; zadnja bo decembrska. In potem se bo Revizor poslovil in prenehal izhajati. Ampak staro vedno nadomesti nekaj novega, boljšega, sodobnejšega. Tako bo tudi z novo revijo, ki jo bo začel naslednje leto izdajati Inštitut. Nova revija, ime naj ostane nekaj časa še skrivnost, bo res nova in drugačna skoraj v vsem. To bo revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ in ocenjevanja vrednosti, ki bo izhajala le v elektronski različici. V njej bodo objavljeni prispevki iz teorije in tudi prakse vseh navedenih strok, to je strok, ki se združujejo v Inštitutu. Seveda bo revija odprtega tipa tako za pisce kot bralce, saj bomo v njej objavljali tudi prispevke z drugih področij. Imela bo mednarodni uredniški svet, čigar člani bodo poskrbeli za kakovostne prispevke tujih piscev, področni člani uredniškega odbora pa bodo poskrbeli za strokovne in aktualne domače prispevke. Želja je, da bi vsak član Inštituta in vsi kandidati, vpisani v izobraževanje za strokovne nazive Inštituta, pa tudi računovodje, finančniki, davčniki, poslovodje in ostali, ki sicer niso člani Inštituta, vendar so tako ali drugače povezani z njim, postali naročniki in seveda bralci nove revije. Toliko za danes, za začetek, da vas obvestim, da berete predzadnjo številko Revizorja; in, vsaj upam tako, da sem vas predramil k razmisleku o tem, da boste postali naročnik nove revije. Želimo si veliko bralcev, zato bomo težili k temu, da bodo v novi reviji aktualni in zanimivi tako teoretični kot tudi praktični članki, ki vam bodo koristili pri delu in vam širili obzorje ter vas seznanjali z novostmi. V njem bomo objavljali in komentirali tudi nekatere strokovne zadeve, ki jih sedaj objavljamo na spletni strani. In, ne nazadnje, vendar ne nepomembno – tudi cena revije bo zaradi spletne postavitve ugodna in nižja, z veliko več in boljšo vsebino. Iskreno si želim in upam, da boste SIR IUS radi prebirali.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Smiselnost in upravičenost uporabe pojma intelektualni kapital v računovodstvu ter pri ocenjevanju vrednosti podjetij

The Concept of Intellectual Capital Within the Accounting and Business Valuation
Dr. Samo Javornik

Povzetek
Intelektualni kapital je po svoji naravi predvsem sociološki pojav, ki ga je v poslovnih financah in računovodstvu izjemno težko meriti in ovrednotiti. Če povzamemo različna razmišljanja in polemike o uporabi pojma kapital, lahko kapital opredelimo kot neke vrste krovni pojem, ki zajema vse proizvajalne dejavnike v podjetju. Kapital torej ni omejen zgolj na trajne dobrine, ki so posledica angažiranja dela v preteklosti. Kapital je sposobnost kombiniranja materialnih dobrin in znanja, katerega posledica je novonastala vrednost. S tega vidika je neposredno povezan z vrednostjo kot zasnovo prihodnosti. Ni stanje sredstev v določenem trenutku, kot ga predstavlja neoklasična doktrina. Je v prihodnost usmerjen proces kombiniranja materializiranih dobrin in znanja z namenom ustvarjanja vrednosti. Intelektualni kapital kot sopomenka za neopredeljiva neopredmetena sredstva v računovodskih izkazih podjetij nastopa prvenstveno kot dobro ime po izvedenih prevzemih podjetij ali določenih oblik sredstev. Obstajajo pomembna razhajanja med obstoječo računovodsko doktrino ter načinom ustvarjanja, delovanja in transformacije intelektualnega kapitala. V želji in potrebi, da bi računovodski izkazi uporabnike bolje obveščali o ključnih nematerialnih gonilih vrednosti, bo za doseganje tega cilja verjetno treba spremeniti obstoječo računovodsko doktrino.

Summary
Intellectual Capital (IC) can be defined as a predominantly social phenomenon. We know that the evaluation of social phenomena within the business finance and accounting can be a great challenge to researchers. There has been a persistent gap between academic credibility and practical usefulness of research findings that were introduced in the IC realm in recent decades. Lack of relevance for practitioners could be one important reason why one cannot find extensive academic research in this area in Slovenia. The term capital can be defined as a term that covers all productive factors in the company. Capital is therefore not limited to durable goods. The term 'capital' represents a future-oriented process of combining materialized goods and knowledge in order to create value. There are significant discrepancies between the existing accounting doctrine and the process of creation and transformation of IC. To improve accounting information about the key intangible value drivers it might be necessary to change existing the accounting doctrine.


Raziskava o informacijski varnosti v podjetjih finančne in zavarovalniške dejavnosti

Research of Information Security in Financial and Insurance Companies
Mag. Jernej Bravc

Povzetek
Informacije so pomembno premoženje podjetij, ki ga je treba ustrezno upravljati in varovati. Ustrezna raven informacijske varnosti podjetjem to zagotavlja. Prispevek podaja izsledke raziskave o informacijski varnosti, katere namen je ugotoviti raven in pomen informacijske varnosti v podjetjih finančne in zavarovalniške dejavnosti.

Summary
Information is an important asset of any company which must be properly managed and protected. This can be ensured by an appropriate level of information security. The paper presents the results of a research done in the field of information security with the purpose to determine the level and importance of information security in financial and insurance companies.


Sodobne metode računovodenja pri zunanjih izvajalcih računovodskih storitev

Modern Accounting Methods in Outsourcing Accounting Services
Marija Tomc Muc

Povzetek
Razvoj tehnike in tehnologije v zadnjih letih je med drugim povzročil, da so ustrezna informacijska in komunikacijska orodja postala cenejša ter s tem dostopnejša tudi manjšim podjetnikom. Le-ti praviloma izvajanje računovodske funkcije zaupajo zunanjim izvajalcem - računovodskim servisom. Sodobne metode računovodenja, kot sta elektronsko in brezpapirno računovodstvo, omogočajo, da tudi majhna podjetja izkoriščajo vse prednosti integriranih informacijskih sistemov. Računovodska informacija tako postaja kakovostnejša.

Summary
The development of technology in recent years has also resulted in reduced prices of appropriate information and communication tools which have thus become more affordable for small companies. They normally outsource accounting services. Modern methods of accounting, such as electronic accounting and paperless accounting allow even small companies to benefit from all the advantages of integrated information systems, which has resulted in a higher quality of accounting information.


Davčna ureditev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja z vidika gospodarskih subjektov

Tax Structure of Voluntary Additional Pension Insurance in Terms of Operators
Mag. Mojca Gornjak

Povzetek
Davčna ureditev prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja je za gospodarske subjekte ugodna, vendar različna glede na vrsto subjekta. Medtem ko gospodarske družbe lahko davčno olajšavo uveljavljajo pri davku od dohodka pravnih oseb, lahko samostojni podjetniki davčno olajšavo uveljavljajo zase kot posamezniki, za svoje zaposlence pa kot delodajalci kot davčno olajšavo pri davku iz dejavnosti. Pomembna je višina davčne olajšave, ki se letno spreminja (povišuje), saj se lahko uveljavlja le omejen znesek (na primer v letu 2012 znaša davčna olajšava 5,0844 % bruto plače, vendar ne več kot 2.755,71 € letno).

Summary
Tax regime of voluntary pension insurance is advantageous for economic operators, but varies depending on the type of entity. While companies can claim a tax deduction in the corporate income tax, sole proprietors can claim tax relief for themselves as individuals and for their employees as an employer's tax deduction. The amount of tax relief varies (increases) each year, since it may be exercised only in limited amounts (e.g. in 2012 the tax relief is 5.0844 per cent of gross salary, but not exceeding the amount of EUR 2755.71 per year).


Tveganja v zvezi z uporabo lastnih osebnih naprav na delovnem mestu

Risks Related to BYOD
Maja Hmelak, Uroš Žust

Povzetek
Z vidika uporabnikov so tehnološki razvoj v zadnjih treh letih najbolj zaznamovale nove naprave, zlasti pametni mobilni telefoni in tablice. Številni so jih do te mere vključili v svoj vsakdan, da jih želijo uporabljati tudi na delovnem mestu. To je sicer smiselno z vidika produktivnosti - nove naprave omogočajo delo kadarkoli in skoraj kjerkoli. Izziv pa je vse te naprave, še zlasti lastne osebne naprave zaposlenih, vključiti v enotno shemo informacijske varnosti. Za revizorje informacijskih sistemov in notranje revizorje pomeni to področje eno izmed največjih groženj informacijski varnosti. V članku povzemava ključne značilnosti težnje po uporabi lastnih osebnih naprav na delovnem mestu (BYOD ), tveganja, ki so z njo povezana, in ključne ukrepe za njihovo zmanjšanje.
Čeprav je prispevek primarno namenjen revizorjem, ki so odgovorni za preglede notranjekontrolnega okolja organizacij, je smiselno, da temeljna tveganja, povezana z uporabo lastnih osebnih naprav na delovnem mestu, poznajo tudi revizorji računovodskih izkazov. Zaradi mobilnosti, ki jo pogosto zahteva narava njihovega dela, so namreč pogosto zelo odvisni od uporabe pametnih mobilnih naprav. Razkritje zaupnih podatkov pomeni veliko tveganje tako za njih kot tudi za njihove stranke, pri uporabi lastnih osebnih naprav na delovnem mestu, kjer je informacijska varnost pogosto znatno manjša, pa je to tveganje izrazito povečano.

Summary
From the users' point of view, last three years have been marked by increasing number of new types of smart devices, especially smart mobile phones and various tablets. Many users have completely integrated them into their daily lives and insist on using them for both work and private purposes. From the productivity perspective, this could be beneficial, as these new devices enable work from anywhere and at any time. The challenge, however, is how to include these devices, especially those owned by employees themselves, into a unified information security scheme. Internal auditors and auditors of information systems consider this area to be one of the most serious threats to information security. This article summarizes key characteristics of the BYOD (bring-your-own-device) trend, its related risks, and key measures to decrease them.
Although this article primarily focuses on internal control auditors, it is also useful for financial statement auditors who, through the nature of their work, frequently depend on using smart mobile devices. Exposure of confidential data presents a substantial risk for them and for their clients and the use of personally owned devices, which usually provide a significantly lower information security, drastically increases this risk.