Revizor 6-7/2006

Uvodnik

(Editorial)

Prvo: v Uradnem listu EU L 157/06 je bila objavljena Direktiva 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze. Ta direktiva razveljavlja Direktivo 84/253/EGS, znano kot 8. direktiva Sveta. Države članice morajo svojo zakonodajo uskladiti z zahtevami Direktive 2006/43/ES do 29. junija 2008. Čeprav se morda zdi, da je rok za uskladitev razmeroma dolg, pa bo treba tudi v Sloveniji kar pohiteti, da ga bomo ulovili. Morda je naša prednost to, da imamo v zakonu o revidiranju že sedaj zapisano vrsto določb, ki so enake ali zelo podobne zahtevam iz nove direktive o obveznih revizijah. Pa kljub temu bo treba nekatere zadeve na novo urediti. Na novo oziroma drugače bo treba urediti predvsem učinkovit javni nadzor nad zakonitimi revizorji in revizijskimi družbami. Seveda bo treba poleg javnega nadzora nad revizorji in revizijskimi družbami v novem zakonu o revidiranju urediti še nekatere druge zadeve, hkrati pa verjetno drugače urediti tudi nekatere zadeve, za katere je izvajanje zakona o revidiranju v praksi pokazalo, da niso najbolje urejene. Skratka, kar veliko dela čaka zakonodajalca in tudi strokovno javnost pri pripravi izhodišč za nov zakon o revidiranju. Seveda pa je pri tem treba slediti eni izmed temeljnih zamisli direktive, to je zagotovitvi vsestranske neodvisnosti revizorjev in revizijskih družb in seveda tudi organov javnega nadzorstva. Prepričan sem, da bomo tudi v Sloveniji najpozneje čez eno leto že imeli izoblikovana stališča in podlage za sprejetje novega kakovostnega zakona o revidiranju. To še toliko bolj, ker je videti, kot da so se pisci nove direktive o obveznih revizijah kar malo zgledovali po našem zakonu o revidiranju. Ne verjamete? Za preizkus primerjajte zahteve direktive z določbami sedaj še veljavnega zakona o revidiranju.

Drugo: seveda moramo nekaj reči tudi o najpomembnejši postranski stvari na svetu. Uganili ste – en nas je mesec privlačilo svetovno nogometno prvenstvo. Ali ste morda mislili, da ga bom kar pozabil in preskočil? Seveda ne bom pisal o rezultatih, favoritih, sodnikih, izgubljenih priložnostih, nogometni igri in podobnih zadevah. Tudi če niste ljubitelj(ica) te igre z žogo, morate vsekakor priznati, da je nogomet več kot le navadna igra. Ali mi znate našteti še kakšen dogodek ali dogajanje, ki bi pritegnil(o) toliko milijonov in milijard ljudi po svetu? Zakaj je tako? Morda zato, ker je v nogometu, ki ga igra 22 igralcev, da sodnikov in tudi trenerjev sploh ne omenjam, možnih nešteto kombinacij, komu bo igralec podal žogo. Morda znate izračunati, koliko kombinacij je možnih? Pa upoštevajte še možnost, da igralec zadane vratnico, pa prečko, pa da žoga zleti z igrišča. Morda je v tem primerljiv le šah, ampak tega igrata le dva; nogomet pa igra 22 različnih igralcev, vsak s svojimi idejami. Nekateri pravijo, da je nogomet igra revežev, pa sprostitev za intelegentneže, drugi ga prezirajo. Ali mi poznate še kako podobno igro s tako velikimi vložki strasti, ki obsede in obnori toliko ljudi? Težka bo, kajne? Ampak nogomet je za nekatere res strast in je seveda tudi posel in posel je denar. Pa smo pri ekonomiji. Kaj pa je lahko še lepšega od združitve strasti, pa tudi časti ter posla in uspeha? Kar priznajte, da ste bili v zadnjem mesecu vsekakor nekako povezani tudi z nogometom in da je čas tekel drugače kot običajno. In, če ste pošteni, priznajte, da ste kar malo pozabili na nekatere vsakdanje skrbi. Le kaj bi bilo lahko v tem slabega? Seveda bi bilo še veliko bolje, da bi vas TV-prenosi spodbudili, da tudi sami vzamete žogo ter poskusite kako od nogometnih vragolij in se malo razgibate. Verjetno bi bili potem pri komentarjih malo bolj prizanesljivi, ko bi vaš priljubljeni igralec naredil kako napako.

Kakorkoli že, nogometna evforija se je polegla. Lahko pa sedaj v miru začnemo razmišljati, koliko in kakšne poslovne možnosti nam je ponujal in nam jih še vedno ponuja nogomet, saj je ta igra včasih kar nebrzdanih strasti ena najbolj razburljivih in privlačnih. Pa ne samo iger z žogo, ampak kar iger življenja. Kajne? Ali vam je sedaj kaj bliže trditev, da je nogomet res najpomembnejša (postranska) zadeva? No, za razmislek o tem ali še o čem podobnem boste imeli veliko časa v prihodnjih dopustniških dneh. Če greste že na dopust – uživajte, ostali pa – ne zavidajte nikomur, saj boste tudi vi kmalu premagali še preostale delovne dni in dosegli zadetek z odhodom na zasluženi dopust.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Smernice za delo notranjega revizorja v občini

Common Guidelines for Internal Auditor in Municipality
Mag. Marjeta Lah

Povzetek
Notranji revizorji v občinah (ter posrednih in neposrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije) bi se morali pri ustanavljanju in delovanju notranjerevizijskih služb ravnati po istih pravilih. Pravila, ki jih bom predstavila v prispevku, so uporabna za ustanavljanje in delovanje notranjerevizijskih služb v občinah, prav tako pa tudi za ustanavljanje in delovanje notranjerevizijskih služb pri posrednih in neposrednih uporabnikih proračuna Republike.

Summary
Internal auditors in local communities (also direct and indirect budges users of the republic of Slovenia) should follow common guidelines in organizing and establishing internal audit units. The rules presented in the article are based on the law and also apply to direct and indirect budges users of the Republic of Slovenia.


Odloženi davki ob spremembah računovodskega okvira in davčne zakonodaje

Deferred Taxes at Accounting Framework and Tax Law Changes
Mag. Mihaela Žuran

Povzetek
V letu 2006 prihaja do sprememb tako na področju računovodenja (uporaba SRS (2006) ali MSRP pri sestavljanju računovodskih izkazov) kot na področju davkov od dohodkov (1. januarja 2006 je začel veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb).
Ker so odloženi davki interdisciplinarno področje in na njih vplivajo tako računovodski standardi kot tudi davčna zakonodaja, lahko obe vrsti sprememb pomembno vplivata na že evidentirane odložene davke oziroma povzročata nastanek dodatnih odloženih davkov.
Prispevek obravnava spremembe računovodskega okvira in davčne zakonodaje, odložene davke v računovodskih izkazih po SRS (2001) in MSRP za leto 2005, odložene davke v računovodskih izkazih po SRS (2006) in MSRP za leto 2006 ter odložene davke ob drugih spremembah.

Summary
In 2006, further changes of the accounting framework (the use of updated SAS (2006) or IFRS at the financial statement preparation) as well as tax law changes (alterations and supplements of the income tax legislation since 1.1.2006) will approach.
Deferred taxes are a very interdependent area and are influenced by accounting standards as well as by tax legislations. Both types of changes can materially affect already recorded deferred taxes or can give rise to additional deferred taxes.
The article discusses a general presentation of accounting framework and tax law changes, deferred taxes in financial statements according to SAS (2001) and IFRS for the year 2005, deferred taxes in financial statements according to SAS (2006) and IFRS for the year 2006 as well as deferred taxes at other changes.


Realno vrednotenje finančnih naložb

Realistic Investment Valuation
Bojan Praznik

Povzetek
Prispevek prikazuje problematiko, povezano z vrednotenjem finančnih naložb v lastniški kapital. Najprej predstavlja, kako vrednotenje finančnih naložb v lastniški kapital obravnavajo računovodski standardi. Nato poskuša odgovoriti na vprašanje, kaj je realna vrednost. Realno vrednotenje povezuje s ključnimi tvorci vrednosti podjetja, ki jih prikaže z uporabo formule McKinsey. Sklepne ugotovitve so, da je treba naložbe v lastniški kapital vrednotiti predvsem z uporabo poslovnofinančnih načel in ekonomske logike, ker se je le tako mogoče realno odločati o naložbi v lastniški kapital.

Summary
The article describes problems connected with equity investment valuation. First, it represents the accounting standards aspect of investment valuation. Then it tries to answer the question what is "real value". It links realistic valuation with company's key value drivers shown by McKinsey formula. It ends with conclusion that equity investment valuation should be based on corporate finance principles and economic logic, since this is the only possible way of taking realistic decisions on equity investments.