Revizor 6/2002

Uvodnik

(Editorial)

Ste podlegli nogometni mrzlici, ali pa vas še vedno preganjajo prelestne Sestre? Le kaj bo tisto, kar nas bo prevzemalo naslednji mesec? Verjetno nič kaj posebnega, saj sta pred nami dva meseca počitnic in dopustov. Pa kljub temu: ali niste opazili, da je skoraj vsak mesec zaznamovan s kakim medijsko zelo dobro pokritim dogodkom? In tako se mi, navadni zemljani, pustimo zapeljati in slepo, kakor čreda ovac, sledimo obvestilom, poročilom pa komentarjem ter se še sami aktivno vključimo v vrtince razprav; pripravljeni smo se celo skregati pri dokazovanju in utemeljevanju ter zagovarjanju svojih idej in razmišljanj. Pa so te res le in samo proizvod našega lastnega razmišljanja ter izdelanega in vsaj nekoliko kritičnega odnosa do problemov, ki morda sploh niso problemi? Razmislimo malo. Živimo v informacijski družbi, obkroženi z vrsto medijev, ki nas bombardirajo z informacijami, takimi in drugačnimi, večkrat usmerjenimi, ter nas zavestno vodijo za roko.
Ali je res tako? Ali smo res ovce? Ali bomo res dopustili, da bodo z nami počeli, kar bodo hoteli? Kdo in zakaj in v čigavem interesu? Ne slepimo se, nič ni popolnoma naključnega. Vedno obstaja interes nekoga ali neke skupine ali neke ideologije. Pa če bi bila ideologija, bi bil najbolj vesel, saj pri ideološko indoktriniranih in zasvojenih dušah vsaj veš, kaj lahko pričakuješ; običajno pa gre za skupine, za izključno osebne interese, za interese ljudi, ki so na oblasti, za tiste, ki hočejo in želijo imeti oblast, ki nas, skratka, želijo obvladovati. Mi jih pa izvolimo in jim damo mandat. Kruha in iger torej. Danes nam servirajo v celofan zavite Sestre, pa "žajfasto" nogometno opero ali pravljico, pa pravljico o uspehu, pa - idej neskončno; jutri boste gotovo slišali za eno novo. Ali pa nasprotno - mediji včasih z ničimer niso zadovoljni; tudi tistega, ki je voljan delati, ki nekaj naredi, ki želi nekaj izboljšati.
Ej, dovolj, streznimo se, razmislimo s svojo lastno glavo! Zakaj pa jo imamo? Res vsemu verjamete, kar je zapisano? Kaj pa imate od vsega tega? Bolje živite? Imate morda več prostega časa? Nam bodo znižali davke? Več zaslužite? Ste srečnejši, ampak res tam globoko v sebi, v srcu? Malo morgen - praviloma nič od tega. In kljub vsemu še vedno mislite, da je vse prav in v najlepšem redu? Seveda inflacija pada, plače rastejo, delovni čas se skrajšuje, o izkoriščanju /kaj in kje je že to?/ ne moremo govoriti. Vsi smo zadovoljni, srečni ter boga in ne vem še koga hvaleči, da je tako ali da vsaj ni slabše. Idila torej. Ali smo res že tako daleč? Ne verjamem, še vedno zaupam in verjamem, če ne v drugega, pa v ZKP. Saj veste, kaj je to: to je Zdrava Kmečka Pamet. Pa brez negativnih asociacij na kmete, lepo prosim.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Revidiranje preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe

(Auditing Transformation of an Authorized Investment Company)
Dejan Jojič

Povzetek
Do 15. julija 2002 se morajo pooblaščene investicijske družbe v skladu z zakonskimi predpisi preoblikovati; lahko se preoblikujejo v vzajemne sklade, investicijske družbe ali redne delniške družbe. Vsako preoblikovanje zahteva pritrdilno mnenje revizorja o delitveni bilanci stanja prenosne družbe in ustanovitvah novih družb. Avtor bo v prispevku predstavil posebnosti revidiranja preoblikovanja pooblaščene investicijske družbe.

Summary
According to the Slovenian legislation in force, authorized investment companies shall be converted by 15 July 2001; the law offers transformation into an investment fund, an investment company or a joint stock company. Each transformation requires a positive auditor's opinion on the division of the final balance sheet at the day of transformation and on the incorporation of new companies. The article presents certain characteristics of auditing thr transformation of an authorized investment company.


Raziskave diskrecijske izbire pri računovodskem poročanju

(Research of Discretion in Choosing the Method of Financial Reporting)
Dr. Sergeja Slapničar

Povzetek
Prispevek sistematično predstavlja znanstvenoraziskovalna prizadevanja zadnjih 25 let pri odkrivanju dejavnikov, ki vplivajo na izbiro računovodskih metod med vsemi dopustnimi. Računovodski standardi za vrednotenje gospodarskih kategorij ponujajo vrsto računovodskih metod in parametrov, ki se lahko uporabljajo pri sestavljanju računovodskih izkazov. Poslovodje, odgovorni za računovodske izkaze, imajo diskrecijsko pravico izbrati posamezno metodo ali posamezne parametre metode. Predpostavka, da imajo računovodske informacije gospodarske posledice za uporabnike, odpira vprašanje, ali je ta diskrecijska izbira oportunistična. Teoretični okvir za empirično proučevanje diskrecijske izbire sta predvsem pozitivna računovodska teorija in teorija o učinkovitosti trga kapitala. Če bi bil trg kapitala popolnoma učinkovit, uravnavanje dobička ne bi prinašalo nobenih koristi, ker bi ga trg kapitala spregledal in pravilno ovrednotil poslovanje.

Summary
The paper provides a systematic review of the scientific efforts of the last 25 years in researching the determinants that impact accounting choices. Accounting standards offer a set of alternative methods to be used in preparation of accounting reports. Managers have discretion in the choice of alternative methods. The assumption of economic consequences, however, raises the question whether the discretion gives rise to opportunistic choice. There are two main theoretical backgrounds of the empirical testing of hypotheses related to the accounting choice: the positive accounting theory and the theory of efficient capital markets. If capital markets were perfectly efficient, there would be no economic advantage in the manipulation of accounting numbers as market could correctly assess the effect and the value of economic events. The impact of management compensation scheme, gearing, size as a proxy for political costs and some other determinants of the accounting choice is significant.


Premije in diskonti pri ocenjevanju vrednosti podjetij

(Premiums And Discounts At Business Valuation)
Bojan Praznik

Povzetek
Namen premij in diskontov je prilagoditi vrednosti, ki smo jih dobili pri uporabi posameznih metod vrednotenja. Z diskonti zmanjšamo dobljeno vrednost, s premijami pa jo povečamo. Uporaba premij in diskontov je določena z
- značilnostmi uporabljenih metod pri določanju vrednosti,
- izbranim standardom vrednosti in
- značilnostmi lastništva.
Najpomembnejše premije oziroma diskonti so tisti, ki se nanašajo na raven, na kateri lastnik obvladuje podjetje, in na likvidnost oziroma tržnost lastniškega deleža.

Summary
The purpose of premiums and discounts is to adjust the values obtained by using particular valuation methods. Premiums increase the estimated value, and discounts decrease the estimated value. The application of premiums and discounts is usually determined by:
- the characteristics of applied valuation methods,
- the determined standard of value, and
- ownership characteristics.
The most important premiums and discounts are those related to ownership's control over a company, and to a share's liquidity and/or marketability.