Revizor 6/2004

Uvodnik

(Editorial)

Ta številka Revizorja je prva čisto prava evropska! Imate tudi vi mešane občutke in še ne veste prav dobro, kaj in če sploh kaj se je spremenilo? Nekaj se je zagotovo: naš parlament je v zadnjem času sprejel veliko zakonov. Lahko bi vse skupaj imenovali kar zakonodajni stampedo. In ker je šlo vse prehitro, pa včasih nepremišljeno, so sedaj, ko nekateri zakoni praktično sploh še ne veljajo, potrebne spremembe. Žilavi smo in tudi to bomo preživeli, čeprav se moramo vse pogosteje tolažiti s tistim starim rekom: Vse gre v rok službe. To je sicer lahko tudi res, ampak ... In tudi zato v teh lepih poznopomladnih dneh ne bom preveč kritičen. Počakajmo še nekoliko in morda se bodo pokazalo tudi kaj, česar ta trenutek še ne zaznavamo. Ja, ko bi se vse skupaj vsaj približno izšlo! Saj se bo, čeprav kljub napornemu "delu" zakonodajne oblasti nekatere zadeve ostajajo odprte. Na primer zakon o gospodarskih družbah. Res je, da so bile sprejete spremembe ZGD-G. Hvalevredno, dokler jih ne pogledamo podrobneje. Morda so celo pomembne, pa vendar se postavlja vrsta vprašanj, predvsem glede tistih sprememb ZGD, ki naj bi vsebovale zahteve iz spremenjenih 4. in 7. direktive EU, ki obravnavata računovodenje, in tudi zahteve iz Uredbe EU 1606/2002, ki se nanaša na uporabo mednarodnih standardov računovodskega poročanja in na evropsko delniško družbo. Le ugibamo lahko, kdaj bo ravnokar spremenjeni ZGD ponovno spremenjen in dopolnjen. Vsekakor bo šlo za spremembe, ki so verjetno pomembnejše od ravnokar sprejetih, pa vendar ne vemo, kdaj bo Državni zbor o njih razpravljal. Smo junija in zelo hitro bo konec leta, ko naj bi predvidene spremembe in dopolnitve začeli uporabljati. Politika pa ... ja, kaj pa je pomembnejšega od volitev, in na dnevnem redu bodo predvsem politično obravnavane teme. Ali se lahko celo zgodi, da ZGD ne bo pravočasno spremenjen in dopolnjen? Zelo mogoče. Kaj pa potem? Ne vem, nekaj časa je še in pustimo se presenetiti.

Vam v teh dneh misli bežijo od dela in vas lepo vreme odvrača od njega? Hitro postorite, kar morate, ugasnite računalnik in odhitite na sveži zrak, se ga naužijte, in nazaj na delovno mesto. Tako boste laže pričakali tisto, na kar že nestrpno čakate. Kaj naj bi že bilo to? Ste že pozabili? Mislim, da ne in da to prav dobro veste.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Ureditev in stališča do zunanje revizije malih gospodarskih družb v Sloveniji in Evropski uniji

(Regulation and Statements on External Audit of Small Businesses in Slovenia and European Union)
Stojan Zorzenone

Povzetek
Opredelitev male gospodarske družbe in mejni zneski, ki opredeljujejo zavezanost k reviziji v skladu s 4. direktivo, so v Evropski uniji predmet usklajevanja na vsakih 5 let.
Za slovenske male gospodarske družbe predpisuje tako prilagajanje zakon o gospodarskih družbah.
V prispevku bodo predstavljeni tovrstna primerjava med Evropsko unijo in Slovenijo pa tudi stališča malih gospodarskih družb, revizijskih družb in poslovnih bank do zunanje revizije računovodskih izkazov malih družb. Podatki za analizo so bili pridobljeni na podlagi anketnega vprašalnika.

Summary
SMEs definition and thresholds for statutory audit exemption are subject of constant adjustment every five years. The threshold for the exemption from the statutory audit is set in the Fourth Directive. The fifth five-year period following the adoption of Directive 78/660/EEC ended on 24 July 2003.
Similar adjustments for SMEs are also contained in the Slovene Companies Act.
The article presents a critical comparison between EU and Slovene legislation in this field. Later in the article, different positions of small businesses themselves, of auditing firms and of commercial banks, with regard to external audits of small businesses are investigated. All data for this research were gathered by means of a survey.


Vpliv davčnih pravil na računovodsko poročanje

(The Impact of Tax Rules on Financial Reporting)
Mag. Nada Klobučar

Povzetek
V prispevku proučujemo vpliv davčnih pravil na izbiro računovodskih metod in posledično računovodsko poročanje v Veliki Britaniji kot anglo-saksonski državi, kjer je povezanost med davčnimi in računovodskimi pravili tradicionalno zelo šibka, in v Nemčiji kot kontinentalni državi, kjer je ta povezanost zelo močna. Na podlagi metode Lamba, Nobsa in Robertsa ugotavljamo, h kateremu modelu - anglosaksonskemu ali kontinentalnemu - se glede na stopnjo povezanosti davčnih in računovodskih pravil nagiba Slovenija. Namen prispevka je uporabnikom računovodskih izkazov, zakonodajalcem, odgovornim za oblikovanje davčne regulative, pa tudi snovalcem računovodskih pravil predstaviti, koliko davčna zakonodaja omejuje fleksibilnost računovodskega poročanja in vpliva na izbiro razpoložljivih računovodskih metod v izbranih državah.

Summary
The author investigates the impact of tax rules on the selection of accounting methods and, consequently, on financial reporting in Great Britain as an anglo-saxon country with traditionally little connection between tax and accounting regulations, and in Germany as a continental country with strongly linked tax and accounting regulations. Based on the Lamb, Nobes and Roberts' method, the author tries to establish to which model - the anglo-saxon or continental one - Slovenia is more oriented in terms of the level of connection between tax and accounting rules. The purpose of the article is to show the users of financial statements, to legislators responsible for the adoption of tax regulations, and to the designers of accounting rules, how tax legislation is restricting the flexibility of financial reporting and how it can affect the selection of the most appropriate accounting method in a given country.


Učinki zakona o finančnem poslovanju podjetij na prestrukturiranje slovenskega gospodarstva

(Restructuring of Slovene Economy Through Legislation)
Mag. Aleš Berk

Povzetek
Namen zakona o finančnem poslovanju podjetij ni bil zgolj zagotoviti višjo raven finančne discipline in odpraviti plačilno nesposobnost, ki se je zrcalila v rastočem številu blokiranih računov. Zakon naj bi spodbudil podjetja k prestrukturiranju, posledično pa bi se izboljšala razporeditev proizvajalnih dejavnikov v slovenskem gospodarstvu. Na podlagi empirične analize pa ugotavljamo, da je doseženi napredek razmeroma majhen. Ukrepi prestrukturiranja so temeljili na odpisovanju terjatev upnikov, v manjših podjetjih pa je prihajalo tudi do zamenjav dolga za lastniški kapital. Pogoj za tovrstno prestrukturiranje je bilo zmanjševanje števila zaposlenih oziroma stroškov dela. Podjetjem na splošno ni uspelo pomembneje zmanjšati stroškov, manjša podjetja pa so dosegla večje spremembe pri dezinvestiranju odvečnih sredstev in upravljanju dolgoročnih naložb.

Summary
The aim of the Financial Operations of Companies Act was not solely to secure a higher level of financial discipline and address the problem of insolvency, i.e. the increasing number of blocked accounts in the economy, but also to give incentives for the restructuring of distressed enterprises and, consequently, to provide for a more efficient allocation of assets in the economy as a whole. However, an empirical analysis covering the year before and after that legislation reveals little progress. Restructuring was actually run by creditors whose claims were written-off and in smaller enterprises swapped for equity. The pre-requisites for the creditors to approve such actions were downsizing and cutting of costs. Enterprises didn't manage to substantially reduce costs. Smaller firms achieved somewhat better results in disinvesting non-core assets and more effective managing of assets.