Revizor 6/2007

Uvodnik

(Editorial)

Nič novega ne bom povedal, če zapišem splošno ugotovitev, da živimo v vsak dan bolj normirani družbi, da naše delo in življenje ureja vsak dan več vse daljših predpisov in da, ne da bi najprej pogledali v uradni list, skoraj na nobenem področju ne moremo več delovati. Še posebej to velja za poslovni svet. Ne bom vas danes moril s tem, ali je to dobro ali slabo, ali sta zato na neki način zavrti posameznikova iniciativa in tudi konkurenca ter ali so okovi, ki nam jih določajo zakoni in drugi akti, preozki in nas dušijo. O tem morda kdaj drugič; danes pa nekaj o samih predpisih. Predvsem o tem, kakšni so in kako se sprejemajo pa tudi kako jih posledično uporabljamo ali kako se izvajajo. K pisanju so me spodbudile nekatere določbe zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 41/2007), predvsem v delu, ki ureja revidiranje zadrug. Že res, da vas bo večina verjetno zamahnila z roko in rekla – to me zanima, saj se ta zakon nanaša na dokaj ozek krog uporabnikov. Pa ne gre za to, koga bo ta zakon tako ali drugače neposredno prizadel in kako. Ne, želim opozoriti na način sprejemanja zakonov in na pomisleke o premalo domišljenih in preštudiranih rešitvah v njih. Pa pojdimo k bistvu. Omenjeni zakon določa, da zadružno revizijo (ne bom pikolovski in se že tu vprašal, kaj pa je zadružna revizija) opravi zadružna zveza, ki ima dovoljenje za opravljanje zadružne revizije v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje, v katero je zadruga včlanjena. In nato: Če zadruga ni včlanjena v revizijsko zadružno zvezo, opravi njeno revizijo revizijska družba ali samostojni revizor. In v naslednjem odstavku: Zadruga, ki izkazuje v svoji bilanci tudi premoženje, ki ga po določbah 74. člena ni dovoljeno razdeliti med člane, mora biti članica ene izmed revizijskih zadružnih zvez. In še naslednji: V imenu revizijske zadružne zveze opravlja zadružno revizijo pooblaščeni revizor. In tako naprej ...; med drugim je tudi, določeno, da se članstvo zadruge v revizijski zadružni zvezi vpiše v register (kateri?). Sedaj pa vprašanje: Ali razumete, kaj je hotel zakonodajalec predpisati in kako naj bi se ta "zadružna revizija" izvajala? Jaz priznam, da sem ta člen prebral večkrat, se posvetoval tudi s kolegi in kolegicami in – ne razumem. Poenostavljeno razumem takole: zadruge so članice ene od revizijskih zadružnih zvez, te pa opravljajo zadružno revizijo za svoje članice zadruge. Če je to tako ali pa približno tako, pa moram kar povzdigniti svoj glas. Ena izmed temeljnih in osnovnih zahtev v zvezi z revizorjem računovodskih izkazov je povezana z njegovo neodvisnostjo. Revizijska družba in revizor ne smeta opravljati revizije v posamezni pravni osebi, če sta z njo kakorkoli kapitalsko, poslovno ali drugače povezana. Pa saj je to logično za vsakogar, ki se vsaj malo spozna na revidiranje in je o tem že kaj prebral, čeprav na primer le določbe o prepovedi revidiranja po zakonu o revidiranju, da ne omenim evropske direktive o obvezni reviziji pa mednarodnih revizijskih standardov in ne nazadnje dobrega starega ZKP (saj še veste, kaj je to, kajne?). Ne bom razpredal naprej o tem, ampak treba se je zavedati, da je neodvisnost temelj revidiranja. In če komu kaj v tej zvezi ni čisto jasno, bi pričakoval, da vsaj prebere, kar je že predpisano, ali pa povpraša koga o tem. Pa mislite, da je kdo od piscev zakona kogarkoli na Inštitutu, ki je z zakonom o revidiranju pooblaščena inštitucija za opravljanje nalog in pristojnosti na področju revidiranja računovodskih izkazov, kaj vprašal ali se s kom kaj posvetoval o tem? Odgovor na to vprašanje seveda poznate. In kako naprej oziroma kako izvajati zakon? Sarkastično bi lahko rekel – ne naslavljajte teh vprašanj na Inštitut, ampak na zakonodajalca. Me prav zanima, kako se bo ta zgodba razpletla. To pa še toliko bolj, ker je v zadnjem odstavku 50.b. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zadrugah določeno, da v primeru, če zadruga ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom (članstvo zadruge v revizijski zadružni zvezi, vpis v register ...), sodišče po uradni dolžnosti izda sklep o likvidaciji!!! Opa, ali se je zakonodajalec res odločil izkoristiti revizijske ugotovitve kot izgovor in likvidirati zadruge, ki imajo nerazdeljivo zadružno premoženje? Kdo bi poznal vse odgovore ... No ja, če mene vprašate – naše zadruge vsebinsko sploh niso prave zadruge, ampak delujejo kot družbe. To pa je zopet že drugo vprašanje. Pa nisem hotel o tem; želel sem le opozoriti na način sprejemanja zakonov. In koliko je še ali še bo podobnih primerov?

Naj bo dovolj pred dopusti. Odklopite in pojdite tja, kamor si želite ali kamor si lahko privoščite iti. Pa spočijte se od vsega. In to dobro, ter privoščite si vse in vsega, kar si morete. O službi, zakonih, vsakdanjih težavah boste razmišljali, ko se boste vrnili. Skratka – imejte se Full Cool!!!

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


O dejavnikih stresa in zadovoljstva notranjih revizorjev v povezavi s poslovnim upravljanjem

Factors of Internal Auditors' Stress and Satisfaction in Relation to Corporate Governance
Mag. Robert Horvat, dr. Bojana Korošec, dr. Marjan Odar

Povzetek
V prispevku predstavljamo nekatere ključne ugotovitve iz naše raziskave o dejavnikih poklicnega stresa in zadovoljstva notranjih revizorjev v slovenskih podjetjih ter razmišljanja v smeri iskanja možnih razvojnih priložnosti, da bi notranja revizija dejansko pridobila položaj tako imenovane prave oziroma resnične družbene stroke, poklic notranjega revizorja pa (večje) spoštovanje in ugled. K njim so nas spodbudili z anketo pridobljeni izsledki o tistih dejavnikih stresa in (ne)zadovoljstva notranjih revizorjev, ki izhajajo iz razmerij pri poslovnem upravljanju, to je razmerij med menedžmentom, nadzornimi sveti (ali revizijskimi komisijami) in notranjimi revizorji.

Summary
The text presents some key findings of our survey research on factors of job stress and satisfaction perceived by internal auditors in Slovenian companies and some ideas (views) directed at finding potential opportunities for internal auditing to reach a "true profession" status and for the work of internal auditors to achieve a higher respect and better image. They have been induced by the survey results on stress factors and (dis)satisfaction of internal auditors stemming from corporate governance relations between management, supervisory boards (or auditing committees) and internal auditors.


Obvladovanje tveganj v državnih organih – primer Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj

Risk Management in the State Bodies – Example of the Agency of the Republic of Slovenia for Agricultural Markets and Rural Development
Stanka Klakočer

Povzetek
V strokovni literaturi obstaja mnogo različnih definicij tveganja in obvladovanja tveganj v podjetjih in bankah, navadno pa v literaturi ni navedeno ničesar o obvladovanju tveganj v državnih organih. Obvezna akreditacija plačilnih agencij na področju Skupne kmetijske politike zmanjšuje možna tveganja prek vzpostavitve notranjih kontrol (administrativne kontrole in kontrole na kraju samem). V vsaki plačilni agenciji mora biti vzpostavljena tudi notranjerevizijska služba, ki tudi zmanjšuje možna tveganja pri poslovanju v plačilni agenciji. Notranjerevizijska služba prek petletnega revizijskega načrta preverja vse ukrepe, ki jih je izplačala plačilna agencija. V plačilni agenciji se lahko vzpostavi register tveganj, v katerem se določijo tudi preventivni ukrepi za zmanjševanje tveganj. Register tveganj je treba ažurirati. Če do nepravilnosti vseeno pride, mora plačilna agencija o njih poročati Evropski komisiji, to je Evropskemu uradu za boj proti goljufijam. Obstaja pa tudi povezava med Registrom, tveganj in celovitim načrtom za preprečevanje koruptivnih dejanj.

Summary
In professional literature we find many different definitions of risk and risk management in companies and banks, but usually that literature is not dealing with state administration bodies. The obligatory accreditation of paying agencies acting within the Common Agricultural Policy diminishes potential risks through the implementation of internal controls (administrative and on-the-spot controls). Each paying agency has to establish its internal audit service, which also reduces potential risks in the management of the paying agency. By means of a five-year audit plan, the internal audit service checks all the measures that are paid by the paying agency. The paying agency can set up a Register of Identified Risks, in which risk preventive activities and control procedures are also defined. The Register of Identified Risks must be regularly updated. If any irregularities occur, the paying agency has to notify the European Commission, i.e. the European Antifraud Office immediately. There is also the connection between the Register of Identified Risks and the Integrity Plan of Preventing the Corruptive Activities.


Ravnanje s kakovostjo v davčnosvetovalni pisarni in njeno obvladovanje

Quality Management in a Tax Advisory Office
Mag. Stanko Čokelc

Povzetek
Povečuje se pomen uvajanja prostovoljnih sistemov kakovosti in zunanjega neodvisnega presojanja ter podeljevanja certifikatov kakovosti (vključitev sistemov kakovosti ISO). Trditev potrjuje nedavna izjava direktorja Davčne uprave RS leta 2006 na posvetu v Mariboru, da razmišljajo o pridobitvi certifikata ISO. Če o tem razmišlja davčna uprava, potem še toliko bolj velja, da je uvajanje prostovoljnih sistemov kakovosti ter zunanje neodvisno presojanje in podeljevanje certifikatov kakovosti potrebno tudi v davčno-svetovalnih pisarnah. Možnost, da davčni svetovalec prepriča naročnike o kakovosti svojih storitev, je, da zagotovi naročnikom nadpovprečne storitve in pričakuje pozitivno ustno propagando. Certifikati kakovosti bodo zato postali pomemben konkurenčni dejavnik.

Summary
The importance of introducing "freewill" quality systems and external independent estimations as well as certifying quality (inclusion of ISO quality systems) is increasing. The recent statement made by the Director of Tax Administration of Republic of Slovenia at the Maribor conference confirms that the Slovene Tax Administration intends to acquire an ISO certificate. In that case, we believe that tax advisory offices shall also strive to obtain an ISO certificate. In order to convince clients about the quality of tax advisory services tax advisors have to ensure clients above-average services; only then can they hope for a positive publicity in return. The mentioned certificates will therefore become an important competitive factor.


Dohodek in splošna ekonomska teorija

Income and General Economic Theory
Dr. Ivan Turk

Povzetek
Namen tega prispevka je opozoriti na nedoslednost pri predstavljanju dohodka v splošni ekonomski teoriji. Da bi megleno razpravljanje nadomestili z jasnim merjenjem, bi bilo koristno v splošni ekonomski teoriji upoštevati pojmovno izhodišče, ki je že prečiščeno na ravni podjetij in tudi v preprosti logiki delovanja gospodinjstev ter mu na tej ravni ustreza sodobno merjenje v poslovnem računovodstvu, na narodnogospodarski ravni pa bi moralo biti povezano z merjenjem v družbenem računovodstvu.

Summary
The purpose of this article is to point out the inconsistency in presenting income in general economic theory. In order to use clear measurement in preference to fuzzy discussions, it would be useful in general economic theory to apply the notional starting point that has been well established at the level of companies and even in the simple logic of households; at the level of general economic theory it shall rely on state-of-the-art measurements in business accounting, while at the national economy level it should be combined with measurements in social accounting.