Revizor 6/2009

Uvodnik

(Editorial)

Pa je leto spet naokrog. Hitro hitro in prehitro smo v decembru. Veselem, kot nekdaj, polnem pričakovanja, čarobnosti nečesa, za kar sploh ne vemo, kaj tako posebnega naj bi bilo. Morda pa kdo poreče, da letošnji december zaradi težkih gospodarskih in socialnih razmer ni pravi čas za veselje, za sprostitev, za druženje, za odklop? Nikar tako! Sploh ne! Obrnimo ploščo in spremenimo način razmišljanja in obnašanja! Saj to sploh ni tako težko, če se malo poglobimo sami vase, če odvržemo navlake površnosti in potrošništva, s katerimi nas vsak dan zasipajo mediji. Ali ste že kdaj resno razmislili o tem, ali bi bili res srečni, zadovoljni, če bi na primer na loteriji zadeli enoletno bivanje v prekrasnem luksuznem apartmaju z vso postrežbo in ugodjem, recimo nekje na tihomorskih otokih, obdanih s toplim turkizno zelenim morjem, vendar le za vas in samo za vas? Nisem prepričan, če bi bili po začetnem navdušenju po enem letu še vedno tako navdušeni kot prve dni. Različni smo, vendar zase in še za marsikoga zagotovo vem, da bi kaj takega sprejel prej kot kazen, in ne kot dobitek, zaradi katerega bi skakal do stropa. Pa saj je jasno! Prave sreče in zadovoljstva nam ne morejo dati stvari, mrtvi predmeti narave; srečo in zadovoljstvo lahko doživimo in izživimo v odnosih, razmerjih, smehu in joku, pogovoru, včasih tudi "prijateljskem prepričevanju", morda zaupnem deljenju občutkov, skrivnosti in zadovoljstva z nam dragimi osebami, prijatelji, sodelavci, znanci ...

Poglejmo na ta razmerja morda še iz drugega zornega kota. Kaj me brigajo finančna in gospodarska in ne vem še kakšna kriza, če me obdajajo družina, prijatelji, sodelavci, znanci in vsi drugi, morda celo naključni podobno misleči, s katerimi mi je lepo, ko se družimo, s katerimi lahko delim in izmenjujem tudi občutke tesnobe, pa strahu in včasih morda celo žalosti in globine iskanj, negotovosti, osamljenosti! Takih vezi z najdražjimi, prijatelji, sodelavci in znanci mi nobena kriza ne more preprečiti, kaj šele vzeti. In šele v težavah spoznaš pravega prijatelja, kajne?

In nadaljujmo z morda še malo drugačnim in za marsikoga neobičajnim pogledom in razmišljanjem. Ali ste se morda kdaj, ko ste bili sami s seboj, s svojimi notranjimi občutki, morda celo travmami ali vzhičenostjo, vprašali, kaj vam resnično nekaj pomeni. So to morda materialne dobrine, recimo lepa hiša, morda celo jahta, ali pa osebe, pa naj si bodo to vaši bližnji, prijatelji, znanci, skratka tisti, ki se vas vedno razveselijo in so veseli vaše družbe, v katerih bližini se počutite varne in zadovoljne? So to tisti, za katere vam ni vseeno, kaj se z njimi dogaja, in katerih uspehov se veselite in s katerimi skupaj trpite in tudi premagujete njihove poraze? Odločitev je seveda spet vaša.

In kaj ima vse to skupnega z novoletno čestitko? Morda, in za nekatere, prav ničesar. In če ste med tistimi, ki se vas taka razmišljanja ne dotaknejo: želim vam uspešno, zdravo in zadovoljno 2010!

Vsem Vam pa, ki v teh prazničnih dneh take uradne in večkrat površinske vljudnostne čestitke razumete in sprejemate drugače ter si želite resničnih, pristnih in iz srca izrečenih želja po zdravju, sreči, uspehu, prijateljstvu in vsem, kar si res Vi najbolj želite, tudi jaz želim, da bi se Vam uresničil ves tisti široki in topli spekter občutij in želja, ki ga ne morete nikoli poplačati z denarjem, ki pa Vam vseeno daje notranje prekipevajoče zadovoljstvo ob zavedanju, da je nekje nekdo, ki Vas ceni, Vas spoštuje in Vas razume ter kateremu tudi v trenutku žalosti in zlomljenega duha in srca lahko naslonite glavo na ramena in mu potožite, ki Vas bo razumel in s katerim lahko delite Vašo srečo. In srečo je treba deliti, jo doživeti in uživati skupaj, kajti drugače to sploh ni prava in resnična sreča. In zatorej – vsak dan v letu 2010 res SREČNO!

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Ključne in pomožne notranje kontrole ter njihov vpliv na velikost finančnih popravkov za izplačila iz evropskih kmetijskih skladov

Key and Ancillary Internal Controls and Their Impact on the Amounts of Financial Corrections for Payments From European Agricultural Funds
Dr. Aleš Krisper, Stanka Klakočer

Povzetek
Plačilne agencije držav članic izplačujejo približno 40% finančnih sredstev iz evropskih kmetijskih skladov za izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike Skupnosti. Zaradi zaščite finančnih interesov Skupnosti Evropska komisija pogosto revidira njihovo poslovanje. Če odkrije pomanjkljivosti pri izvajanju ključnih in pomožnih notranjih kontrol, lahko določi pavšalne finančne popravke, izražene v odstotkih, v zvezi s sredstvi, izplačanimi določeni državi članici. Finančni popravki se pogosto določajo v pavšalnih zneskih, ker stanje na kmetijah, ki se preverjajo med revizijskimi pregledi, običajno ni enako stanju, kakršno je bilo v času rednih pregledov na kraju samem (različno število živali, stanje na obdelanih površinah in tako naprej). V tem prispevku so pojasnjene ključne in pomožne notranje kontrole, ki jih ocenjuje Komisija, ter njihova povezava z določanjem velikosti finančnih popravkov.

Summary
Paying agencies in Member States paid out approximately forty percent of funding from the agricultural funds of the Community. In order to protect of the Communities? financial interests, the European Commission frequently audits paying agencies, and in case of revealed weaknesses in the key and ancillary internal controls the Commission determines flat financial corrections, set out in percentage of the funds paid to the relevant Member State. Financial corrections are often set out at flat rates because the situation on the farms visited during the audit is usually not the same as at the time of regular on-the-spot checks (difference in a number of animals, in the cultivation of arable land, etc.). The article presents the key and ancillary internal controls and their link to the amounts of financial corrections.

JEL M41 M42 Q14
UDK 336.148:338.43:338.246.027:061.1EU


Razvitost računovodstva v slovenskih podjetjih – druge možne računovodske metode

Development of Accounting in Slovene Companies – Alternative Accounting Methods
Dr. Marjan Odar, dr. Slavka Kavčič, dr. Stanko Koželj

Povzetek
V raziskavo o razvitosti računovodstva v slovenskih podjetjih, ki sta jo leta 2008 izvedla Slovenski inštitut za revizijo in Ekonomska fakulteta Ljubljana (prvo sta izvedla leta 1995, drugo pa leta 2002), je bilo zajeto tudi preverjanje, katere druge možne računovodske rešitve, ki jih opredeljujejo slovenski računovodski standardi 2006, se v podjetjih najpogosteje uporabljajo. Pregled nad izsledki celotne raziskave je bil objavljen v prejšnjih številkah revije Revizor.
Ta del raziskave vsebuje 18 vprašanj, 3 manj kot v raziskavah leta 1995 in 2002. Nekatera od njih smo zastavili podjetjem, ki smo jih razvrstili po dejavnosti, velikosti, kapitalski povezanosti in drugih značilnostih. Takšno primerjavo omogoča navzkrižna statistična obdelava odgovorov 173 podjetij. Vzorec je sicer manjši kot v prejšnjih dveh raziskavah, a je še vedno dovolj reprezentativen, da lahko na njegovi podlagi sklepamo, kakšen je položaj v Sloveniji.

Summary
The research on the development of accounting in Slovene companies, carried out by the Slovene Institute of Auditors and the Faculty of Economics in Ljubljana in 2008 (following the 1995 and 2002 research projects) also covered alternative accounting solutions defined in the 2006 Slovene Accounting Standards to find out which of them are most often applied in Slovene companies. The survey of the entire research was published in the previous volumes of the journal Revizor.
This part of the research comprises 18 questions, three less than in the 1995 and 2002 researches. Some of the questions were put to companies classified by activities, size, capital links and other features. Such comparison was possible by means of statistical cross-processing of answers received from 173 companies. The sample was smaller that in the two previous researches, but still representative enough to provide the basis for the conclusion regarding the situation in Slovenia.

JEL M41
UDK 657:346.2 (497.4)


Nekaj dilem v zvezi z oblikovanjem sistemov medsebojno povezanih kazalnikov

Some Dilemmas Concerning the Creation of Systems of Interrelated Indicators
Dr. Ivan Turk

Povzetek
Sistem medsebojno povezanih kazalnikov ima lahko izhodišče v (a) dobičkonosnosti sredstev ali dobičkonosnosti naložbe, (b) dobičkonosnosti (lastniškega) kapitala ali (c) z družbeno-gospodarskega vidika v povprečnih plačah. Vendar zahteva nadaljnje razvijanje sistema niz podrobnosti, ki jih obstoječa literatura praviloma zanemarja.

Summary
The system of interrelated indicators can have its starting point in (a) return on investment or return on assets, (b) return on equity or (c) average personal income, seen from socio-economic viewpoint. However, any further elaboration of the system demands a lot of details which are usually not considered in the literature.

JEL E2 M41
UDK 657:346.2:330.322.5