Revizor 7-8/2001

Uvodnik

(Editorial)

Pred vami je letošnja druga dvojna številka. Zanjo smo se pravzaprav morali odločiti, saj smo v manjši časovni stiski; v javno razpravo moramo namreč dati še preostale slovenske računovodske standarde. Saj veste, da je bil sprejet zakon o gospodarskih družbah, ki nam je naložil vrsto obveznosti. Spremembe in dopolnitve SRS 1-19 so bile v javni razpravi skoraj leto dni, kar nekaj časa pa so v javni razpravi tudi preostali temeljni slovenski računovodski standardi. Delovne skupine izdelujejo na podlagi med javno razpravo prejetih pripomb in priporočil končno različico spremenjenih in dopolnjenih standardov. Ker so bile v tem času sprejete spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah, ki, kot veste, korenito posegajo na področje računovodenja, jih je treba upoštevati pri pripravi končnega besedila spremenjenih in dopolnjenih standardov. Pričakujemo, da bo odbor sekcije za računovodstvo končno različico
Tako bodo nekaterim počitniško razigranost kalile misli na možne in nemožne različice in rešitve, ki jih bo treba še uskladiti in zapisati v standarde, drugi pa se bodo prilagajali novim določbam zakona o revidiranju ali pa študirali novosti zakona o gospodarskih družbah. Veliko novosti, novih zakonov in sprememb, ki bodo korenito spremenile naše delo in ravnanje. Pa se kdaj vprašate, zakaj tako in čemu je vse to potrebno? Ali pri vsaj površnem spremljanju naše nove zakonodaje opažate kake značilnosti? Jaz jih. Naj povem kar naravnost: novi, usklajeni, evropski, moderni in ne vem kakšni še zakoni niso čisto zlato. Daleč od tega. Sprejemamo vrsto novih zakonov, spreminjamo in dopolnjujemo sedanje ter pravno zelo podrobno urejamo veliko zadev. Včasih dobimo obrazložitev, da je vse to in točno tako, kot je zapisano, potrebno zaradi našega približevanja Evropski zvezi. Nekaj morda res, vsekakor pa ne vse in ne na predpisan način
* delniški kapital (capital stock),
* vplačani presežek kapitala (additional paid-in capital) in
* zadržane dobičke (retained earnings).
Takih in podobnih vprašanj je še več. In tudi v zvezi z drugimi zakoni. Kar zaskrbljujoče. Nisem več prepričan, da je smer, ki smo jo izbrali, res najboljša. Saj bo čas pokazal, ali smo na pravi poti, toda, ne pozabimo, da se spremembe ne izvajajo v laboratoriju, ampak v gospodarstvu - živem organizmu. Seveda zdaj pričakujem kritiko, da nekaj takega tudi mi počnemo s standardi. Naj takoj odgovorim. Težko bi se strinjal s tako ugotovitvijo, saj smo s standardi ujeti v zahteve zakona o gospodarskih družbah, ki pa sledijo zastareli 4. smernici Sveta evropskih skupnosti. Pisce zakona pa je v tej zvezi treba pohvaliti, da so razumeli sodobne tokove in razvoj stroke ter so, gledano v celoti, v okviru možnosti, kljub temu da so še nekatere nedoslednosti, predpisali uporabo standardov, ki pa sledijo zahtevam v mednarodnih računovodskih standardih.
Kakorkoli že - zakone imamo in zakon je zakon in treba ga je spoštovati. Pa pustimo to razpravo za jesen. Sedaj lepo počasi začnite odklapljati obveznosti, sprostite se in pozabite na skrbi, saj so dopusti že tu. Ja, upam, da dolgo in vroče poletje s svojimi čari. Kakšen je smisel življenja, če si nimamo časa ničesar privoščiti? Zato - hitro odvrzimo službene in ostale skrbi ter zaplujmo v nov, svetel, radoživ in brezskrben svet. Vsaj za nekaj časa ... saj nas bo vse počakalo.

Glavni in odgovorni urednik
Dr. Marjan Odar


Zunanja revizija in aktivnosti vrhovnih revizijskih inštitucij v državah srednje in vzhodne evrope pred vstopom v Evropsko Unijo

(External Audit and Activities of Supreme Audit Institutions in Central and East Europe States Before the Admittance to European Union)
Mag. Neva Maher*

Povzetek
Zakonodaja Evropske unije določa glede na vsebino dve temeljni vrsti nadzora, zunanjega in notranjega; med seboj sta upravno strogo ločeni. Izrazit poudarek je na notranjih, torej finančnih kontrolah nad prihodki in izdatki proračuna Evropske unije, za kar je odgovorna Evropska komisija.

Summary
As to the contents, the EU legislation defines two basic kinds of control, internal and external, that are strictly administratively separated. There is a distinctive stress upon the internal, i.e. financial control over the EU budget revenues and disbursements, which is the EC responsibility.

*Neva Maher, mag. ekonomskih znanosti, dipl. ekon.; državna revizorka na Računskem sodišču Republike Slovenije.


Premije prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja kot davčno priznani odhodki in davčna olajšava za zaposlovalca

(Additional Voluntary Pension Insurance Premiums Are Tax Deductible Cost And Tax Relief For The Employer)
Ivan Mohar

Povzetek
Plačila premij prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja zaposlovalcev bodo po mnenju avtorja najpomembnejši vir financiranja prostovoljnega pokojninskega zavarovanja v Sloveniji. Temu primerne bi morale biti tudi davčne ugodnosti, predvsem pa naj bi jih bilo mogoče razumljivo in enostavno razložiti, saj sicer ni mogoče računati na dejavno sodelovanje zaposlovalcev v tem procesu. Davčni organ v zvezi z izvajanjem zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju prepričuje davčne zavezance, predvsem zaposlovalce, da so plačane premije za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje zanje davčno nepriznani odhodki. Avtor bo v prispevku poskušal dokazati, da zaposlovalec tovrstne odhodke pod določenimi pogoji vsekakor lahko obravnava kot davčno priznane in dodatno uveljavlja še davčne olajšave, kot to določa zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Summary
Additional voluntary pension insurance premiums paid by the employer, by author's belief, will constitute the most important source of financing of additional voluntary pension insurance in Slovenia.
According to the above, the tax relief should be substantial and, in addition, explained in a simple and clear way, since otherwise we cannot count on serious and active participation of employers in this process.
Tax authorities are interpreting the Pension and Disability Act (ZPIZ-1) in the manner that the premiums of voluntary pension insurance paid by the employer are not recognised as tax deductible cost.
The author tries to demonstrate that the employer, under certain circumstances, is entitled to deduct this expense as tax deductible cost and that, in addition, he may claim tax relief, as provided by the Pension and Disability Act (ZPIZ-1).

*Ivan Mohar, univ. dipl. ekon.; preizk. rač., preizk. davčnik; vodja računovodstva v zavarovalnici Generali SKB, d. d. Domači naslov: Poklukarjeva 25, 1000 Ljubljana.