Revizor 7-8/2004

Uvodnik

(Editorial)

Do prvega januarja 2005, ko bodo morale družbe, s katerih vrednostnimi papirji se trguje na borzi, po Uredbi (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta sestavljati konsolidirane računovodske izkaze po mednarodnih standardih računovodskega poročanja, je še manj kot pol leta. Kljub temu pa je še vrsta nejasnosti in nedorečenosti. Po zadnjih informacijah je Računovodski regulativni odbor (Accounting Regulatory Committee, ARC) končno sprejel še najpomembnejša standarda, ki sta bila jabolko spora glede uporabe MSRP, to sta MRS 32 in MRS 39, ki urejata pripoznavanje, merjenje in vrednotenje finančnih inštrumentov. Seveda mora uporabo teh standardov predpisati še Komisija z uredbo. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo prvi del problema uveljavljanja MSRP tako rešen. Drugi del odprtih vprašanj pa ima domače korenine: spremembe in dopolnitve zakona o gospodarskih družbah. Zakon je pripravljen, da ga sprejme Vlada, in nato naj bi bil vložen v skupščinsko sprejemanje, če ..., če bo Državni zbor pred volitvami sploh še zmogel toliko moči, da ga bo obravnaval. Saj veste, da se bližajo volitve in da so vse obravnave in odločanja v njem predvolilno obarvani. Za zdaj dokaj slabo kaže, pa vendar je še vse mogoče. Upanje vedno ostane.

Glede domačih standardov računovodenja pa vas moram obvestiti, da je Svet Inštituta sprejel sklep, da se SRS prenovijo, spremenijo in dopolnijo tako, da njihove določbe ne bodo v nasprotju z določbami MSRP. Delo pri prenovi se je že začelo in pričakujemo, da se bodo prenovljeni SRS začeli uporabljati 1. januarja 2006. Gre za zahtevno in poglobljeno strokovno delo, vendar sem prepričan, da ga bomo kakovostno in pravočasno opravili. SRS naj bi uporabljale vse družbe in tudi druge organizacije, ki ne bodo izdelovale letnih poročil po MSRP; odpravile naj bi se vse neskladnosti med SRS in MSRP, kljub temu pa zadržale nekatere domače strokovne rešitve, ki jih MSRP ne poznajo. Saj veste, da so MSRP namenjeni le zunanjemu računovodskemu poročanju, kar nekaj SRS pa obravnava zadeve, povezane s poročanjem za notranje potrebe. O tem vas bomo v Revizorju sproti obveščali ter seveda tudi zaprosili za vaše pripombe in predloge.

Ja, pa dopusti so pred vrati. Ali vas letos sploh kaj vleče na morje? Če ste si oddahnili od nogometnih razburjenj, ne pozabite, da se avgusta začne olimpijada. Novi razburljivi boji, kruha in iger, bi kdo pokomentiral, in ravno pravšnji uvod v volilno jesen. Pa vendar – v poletnih mesecih storite predvsem nekaj zase, saj veste, da bo tako, kot je minilo evropsko nogometno prvenstvo, minila tudi olimpijada, pa volitve bomo tudi preživeli, le časa zase imamo vedno manj in še tega včasih ne znamo izkoristiti ter se naužiti svobode, ko ura in obveznosti niso naš gospodar. Naj vam zaželim sonca in morja, pa včasih kako kapljo dežja ter odklopa in lenarjenja pa tudi ravno prav adrenalinskega vznemirjenja in seveda novih poznanstev, brezskrbnega klepeta, lahko tudi filozofiranja in, če želite, tudi malo prijateljskega prepričevanja, kozarček pijače ob vaši najljubši ribi in – kaj bi nakladal ... sprostite se in uživajte!!! Upam, da tudi to včasih še znamo?!

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Okoljski stroški

(Environmental Costs)
Mag. Darjana Vidic

Povzetek
Okoljevarstvena problematika počasi prodira v zavest družbe in vse pogostejše so zahteve po delovanju v smeri trajnostnega razvoja. Za podjetje, ki želi v spremenjenih razmerah sprejemati razumne poslovne odločitve, je izrednega pomena, da pozna svoje okoljske stroške, ki pridobivajo vedno večji pomen. V prispevku so zato podrobneje predstavljeni podjetniški okoljski stroški ter njihovo razvrščanje, ugotavljanje in razporejanje na stroškovne nosilce.

Summary
Environmental issues are becoming part of social awareness and sustainable development oriented corporate behavior is increasingly required. Any company that wants to take reasonable business decisions in such changed circumstances must be aware of its environmental costs which become more and more important. The article therefore presents in detail what are the environmental costs of a company and how they shall be classified, established and allocated to individual cost units.


Uvedba modela uravnoteženega merjenja uspešnosti v praksi

(Balanced Scorecard in Practise)
Melita Kolbezen
Irena Debeljak

Povzetek
Glede na to, da postaja za podjetja vse bolj pomembno poslovodenje z neotipljivimi dejavniki, kot so znanje, odnosi s kupci, blagovna znamka, sposobnosti, kultura podjetja, se od menedžerjev zahteva vedno več, saj sta obstoj podjetja in njegova rast odvisna predvsem od njihovih dejanj. Zato so menedžerji začeli razvijati različne koncepte, katerih osnovni namen je omogočanje sistematičnega poslovodenja s temi neotipljivimi dejavniki ter jasno prikazovanje, kako podjetje iz teh virov ustvarja vrednost za kupce in dobiček zase. Eden izmed takih konceptov je tudi model uravnoteženega merjenja uspešnosti poslovanja.

Summary
Regarding the importance of managing intangible assets like knowledge, customer relations, trademarks, abilities, company culture and so on, managers are expected to have good knowledge of these issues, since the company's existence and growth rely on that knowledge. For that reason, managers started to develop several new concepts which allow for systematic intangible assets management and show how the company can generate value for customers and profit for itself. One of such concepts is the already widely used Balanced Scorecard.


Sestava in izračun premije za ohranitev glavnice

(Structure of Capital Recovery and its Calculation)
Dr. Igor Pšunder
Nadja Ferlan

Povzetek
Pri ocenjevanju vrednosti nepremičnin po metodi uglavničenja (kapitaliziranja) dobička zadenemo ob problem določitve mere uglavničenja. V Sloveniji se za določanje mere uglavničenja uporabljata predvsem metoda tržne analize in metoda dograjevanja. Kadar imamo opraviti z manj likvidnim tipom nepremičnin ali območnim trgom z manjšo likvidnostjo nepremičnin, je slednja metoda celo edina možna. Problem pri tej metodi je ovrednotenje (kvantifikacija) spremenljivk, predvsem premije za ohranitev glavnice. V tem prispevku bomo teoretično opisali sestavo premije za ohranitev glavnice ter prikazali empirične podatke in smernice za njeno določanje.

Summary
When appraising real estate with direct capitalization method we encounter the problem of capitalization rate determination. There are two methods commonly used for capitalization rate determination in Slovenia: market analysis method and built-up method. When less liquid type of real estate or a real estate in a market of limited liquidity is appraised, the build-up method is even the only usable method. The problem of built-up method is in quantification of variables, above all the quantification of capital recovery. In the present article we theoretically describe the structure of capital recovery. We present empirical data and suggest guidelines for capital recovery determination.