Revizor 9/2004

Uvodnik

(Editorial)

Pa smo spet delovno. Tako kot vsako jesen, saj se po dopustniških dneh kar prileže, da se počasi zopet privadimo na delovni ritem. Saj smo tega že navajeni.

Je pa tudi skrajni čas, da v višjo prestavo pretaknejo tudi gospodje v Bruslju. In da se tudi kaj domenijo. Ali veste, da dokončnega stališča glede uporabe MRS 39 še vedno ni? Ali veste, da je kar nekaj različnih možnosti v igri. Med drugim tudi sicer malo verjetna, da začetek uporabe MRS – odložijo.(?) Seveda še nihče ni začel standardov prevajati; tudi zato je zadolžena evropska birokracija. Videti je skoraj tako kot v otroškem vrtcu. Evropa, kaj? Pa še za zgled naj bi nam bili, pa nekaj govorijo, kako imajo vse zadeve urejene in se moramo učiti od njih. Prej bi rekel, da je boljši izraz za vse to polomija. S projektom IFRS se Evropa res ne more pohvaliti. Le upamo lahko, da je na drugih področjih kaj bolje.

Ko boste tole brali, pa z enim ušesom le prisluhnite vsem in vsakršnim domačim obljubam in si kakšno tudi zapišite. Bomo povprašali čez nekaj časa, ali jih bodo tisti, ki jih v teh dneh na veliko trosijo naokoli, tudi držali. Bodoči predragi predstavniki ljudstva, saj ne pričakujemo bogve kaj pretresljivega od vas; najprej si želimo predvsem, da razmislite, ali res potrebujemo toliko predpisov in ali brez tega, da nekaj ni predpisano, in to dokaj podrobno, res ničesar ne znamo, potem pa vsekakor tudi, da boste sprejemali take predpise, da bomo vedeli, kaj v njih piše, in ne bo dvomov. Za začetek samo ti dve želji. Če se bosta uresničili, boste že veliko postorili in se boste lahko na koncu mandata kar pohvalili.

Naj končam tale uvodnik z razveseljivo novico. Na Inštitutu imamo novo sodelavko – Sašo Jerman. Mnogi jo že poznate in veste, da je revizorka in ena vodilnih slovenskih davčnih strokovnjakinj. Strokovno smo se tako zelo okrepili in prepričan sem, da boste z njenim delom zadovoljni tudi vi.

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Nekatere pomembnejše spremembe obdavčevanja dohodkov pravnih oseb v Republiki Sloveniji

(Some Basic Modifications of Corporate Taxation in Republic Of Slovenia)
Mag. Matjaž Kovač*

Povzetek
Republika Slovenija je postala polnopravna članica EU. Za članstvo je bilo treba urediti prevzem pravnega reda EU (AQ) tudi na področju javnih financ in davčnega sistema. Pri obdavčevanju pravnih oseb so spremembe v gospodarskem sistemu ter spoznanja o sistemu obdavčevanja narekovali sprejetje zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki je bil sprejet leta 1994. V davčni reformi obdavčevanja pravnih oseb ob vstopu RS v EU so bili poudarjeni cilji razširitve in zaščite davčne osnove, enakopravnosti obravnavanja subjektov na trgu ter vzpostavitev sistema za odpravo mednarodne dvojne obdavčitve dohodkov in premoženja. Prispevek obravnava nekatere glavne spremembe obravnavanja davčno priznanih prihodkov in odhodkov, metodologijo obdavčevanja poslovnih dobičkov, transferne cene in odpravo dvojnega obdavčenja.

Summary
The Republic of Slovenia became a Member of European Union on 1st of May 2004. The accession to the EU also required the regulated acceptance of Aquis Communautaire in a field of public finance and tax system. Corporate taxation was changed in the past due to the changes in the economic system of the Republic of Slovenia and as the result of better comprehension of the system of taxation, which resulted in the Corporate Profits Tax Act implemented in 1994. Given the dimensions of the tax reform related to the corporate taxation in the course of the accession of the Republic of Slovenia to the EU, new goals were set regarding the extension and protection of tax base, equal treatment of all subjects on the market and reestablishment of a system for the abolition of international double taxation of income and property. The article deals with some basic modifications of corporate taxation in the Republic of Slovenia related to the tax treatment of deductible revenues and expenditure, methodology of business profits taxation, transfer pricing and double taxation relief.

* Mag. Matjaž Kovač, univ. dipl. prav., svetovalec za pravne zadeve, Javna agencija za železniški promet RS, Kopitarjeva 5, Maribor; domači naslov: Knafelčeva 30, 2000 Maribor.


Davčno načrtovanje na ravni politike podjetja

(Tax Planning on the Corporate Policy Level)
Mag. Lidija Hauptman*

Povzetek
Davki so pomemben dejavnik razvoja podjetja. V prispevku bomo na mariborskem modelu celostnega poslovodenja (integralnega menedžmenta) proučili pomen davkov na ravni politike podjetja ter predstavili načrtovanje politike podjetja iz davčnega vidika. Za izbiranje, snovanje in oblikovanje politike podjetja ter njeno uresničevanje je treba priskrbeti vsebinske podatkovne podlage. V prispevku bomo razkrili, kako lahko ustanovitelji, lastniki in poslovodniki načrtujejo davke v podjetjih in kako lahko davki vplivajo na vsebinske podatkovne podlage.

Summary
Taxes are a very important issue of corporate development. This research paper results from the "integral management planning model" developed by the University of Maribor and researches the meaning of taxes and tax planning on the corporate policy level. According to this model, we can describe process of corporate policy development as a combination of projecting, forming, selecting and implementing. For the process itself, and during the process, correct databases are required. This research paper shows how taxes can be integrated in the corporate policy planning procedures by the founders, owners and management and what is the influence of taxes on the database of corporate policy planning

* Lidija Hauptman, mag. ekonomskih znanosti, univ. dipl. ekon.; asistentka na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru za področje računovodstva in revizije, Univerza v Mariboru. Domači naslov: V zatišju 1, 2354 Bresternica.

V literaturi je ta model poimenovan integralni menedžment, v tem članku pa celostno poslovodenje.


Reševanje problematike plačilne nesposobnosti in finančne nediscipline kliče po večji preglednosti

(The Problems of Insovency and Inadequate Payment Discipline Call for Better Transparency)
Mag. Aleš Berk*

Povzetek
Empirična analiza neposrednih in posrednih učinkov sprejetja zakona o finančnem poslovanju podjetij odkriva pomanjkljivosti sedanje zakonske ureditve problematike plačilne nesposobnosti in finančne nediscipline v Sloveniji. Sedanja določila zakona in ureditev nasploh, na podlagi katerih naj bi odgovorni v podjetjih ob pojavu finančnih težav izvajali ukrepe, niso zadovoljiva, zato bi bilo smiselno razmišljati o vzpostavitvi portala, ki bi vseboval informacije o plačilni nesposobnosti posameznih podjetij in zamudah plačil ter informacije o poročanju uprav o finančnih težavah in postopkih na sodiščih. Le takšna ureditev bi prinesla zadovoljivo preglednost, ki je pri tej problematiki, poleg dobro delujočega sodnega sistema, ključnega pomena.

Summary
The empirical analysis of direct as well as indirect effects of the Financial Operations of Companies Act sheds light on drawbacks of current legal framework regulating the issues of insolvency and inadequate payment discipline. The current measures enterprises must take when facing financial distress are not sufficient. At the level of the whole economy, a transparent system of revealing the information regarding the inability to pay, late payments, proceedings at courts and reporting of boards of directors is required.

* Mag. Aleš Berk, preizkušeni poslovni finančnik; asistent na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, doktorski študent na Center for Central European Financial Markets (Universität Wien) in Institut für strategische Kapitalmarktforschung, Wien.


Državna revizija v Republiki Hrvaški in proces povezav v Evropsko unijo

(State Audit in the Republic of Croatia and the Process of European Integration)
Mag. Ljerka Crnković

Povzetek
Prispevek temelji na avtoričinem magistrskem delu, v katerem je temeljito proučila finančni nadzor nad proračunskimi sredstvi Evropske unije, delovanje Evropskega računskega sodišča, vrhovnih revizijskih inštitucij v državah članicah Evropske unije in državah kandidatkah ter Državnega revizijskega urada Republike Hrvaške. Ureditev državne revizije v Republiki Hrvaški je avtorica primerjala z ureditvami, ki jih določa Limska deklaracija, in zahtevami Evropske unije, o čemer je dala svojo kritično oceno in predloge za izboljšave. Ta del njene naloge bo podrobneje predstavljen v prispevku. Prispevek vsebuje nekaj uvodnih informacij o ureditvi finančnega nadzora v tej državi, predstavil pa bo tudi Državni revizijski urad Republike Hrvaške.

Summary
The article is based on the author's master thesis in which she thoroughly studied the financial control of EU funds and the operation of the European Court of Auditors, of the supreme audit institutions in Member and Candidate States, and of the Croatian State Audit Office. The author compared state auditing in the Republic of Croatia with the provisions of Lima Declaration and EU requirements, giving some critical assessments and proposals for improvement. That part of her thesis is presented in the article. After some introductory information on the established financial control in the country, the Croatian State Audit Office is presented.

* Ljerka Crnkovič, mag. ekonomskih znanosti, univ. dipl. ekon.; revizorka pri Državnem uradu za revizijo Republike Hrvaške. Domači naslov: Milke Trnine 3, Zagreb, Republika Hrvaška.


Na kaj je treba paziti pri branju izkazov stanja zavarovalnic iz različnih držav

(How to Read Balance Sheets of Insurance Companies From Various Countries)
Mag. Barbara Mörec*

Povzetek
Zavarovalnice so za stabilen razvoj gospodarstva posamezne države izjemno pomembne. Njihovo poslovanje je močno vpeto v domače in mednarodne poslovne in finančne tokove. Zato ne preseneča, da se tudi pri nas poleg domačih čedalje pogosteje pojavljajo tuje zavarovalnice. Vrednostno spremljanje njihovega poslovanja je raznoliko, odvisno od predpisov in tradicije držav, v katerih imajo sedež. Temeljni cilj računovodenja pa je pripraviti pomembne in zanesljive informacije, ki so potrebne pri sprejemanju poslovnih odločitev. Eno izmed orodij pri sprejemanju odločitev je tudi primerjava računovodskih podatkov o poslovnih dosežkih različnih zavarovalnic. Ker na svetu še ni splošno sprejetega standarda, ki bi celovito urejal računovodsko spremljanje poslovanja zavarovalnic, se med državami pojavljajo pomembne razlike pri pripoznavanju sredstev in obveznosti do njihovih virov, prihodkov, odhodkov in poslovnega izida. Razlikujejo se pogoji pripoznanja in načini merjenja. Namen tega prispevka je zato opozoriti uporabnike računovodskih izkazov zavarovalnic, ki so pripravljeni za poslovni namen, na razlike v informacijski vrednosti izkazov stanja zavarovalnic, ki prihajajo iz različnih okolij, saj je to pri sprejemanju poslovnih odločitev izredno pomembno. Ker pa je problematika računovodenja v zavarovalnicah zelo obsežna, tu niso obravnavane vse računovodske kategorije, ki se pojavljajo v izkazih stanja zavarovalnic, temveč le tiste, ki so značilne za njihovo delovanje. Vzporedno so predstavljene tudi določbe MSRP 4 - Zavarovalne pogodbe, ki je bil pred kratkim sprejet.

Summary
Insurance companies are extremely important for stable economic development of a country. Their business operations are intensively interwoven in domestic and international flows of business finance. No wonder, then, that more and more foreign insurance companies also appear on our market. The monitoring of their business in terms of value is very diverse and depends on regulations and tradition in their country of origin. The principal aim of accounting, however, is to prepare important and reliable information required for decision-making. One of the tools applied in decision-making is the comparison of accounting data on business results of insurance companies. Since there is no generally accepted standard for comprehensive accounting monitoring of insurance business, considerable differences between countries can be established in recognition of assets and liabilities, revenues and expenses, and in profit and loss statements. Differences appear both in the criteria of recognition and the methods of measuring. Therefore, this article shall draw the attention of the users of financial statements to some differences in the information value of balance sheets of insurance companies coming from different environments, since this can be of vital importance for their decision-taking. Given the very extensive scope of accounting issues in insurance companies, the article does not deal with all accounting categories included in financial statements of insurance companies, but is rather limited to those that are characteristic of their business operation. In parallel, the article introduces the provisions of the recently adopted International Financial Reporting Standard 4 - Insurance Contracts.

* Barbara Mörec, mag. znanosti, univ. dipl. ekon.; asistentka na katedri za računovodstvo in revizijo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Elektronska pošta: barbara.moerec@ef.uni-lj.si


Sestavljanje izkaza finančnega izida po SRS 26

(Preparation of Cash Flow Statements Under SAS 26)
Benjamin Fekonja*

Povzetek
Prenova slovenskih računovodskih standardov v letu 2001 je pomembno vplivala tudi na sestavljanje izkaza finančnega izida. Pri prvi različici izkaza finančnega izida po prenovljenem SRS 26 (neposredna metoda) se v praksi problemi pojavljajo predvsem v zvezi s členitvijo prejemkov in izdatkov na posamezne postavke v izkazu, saj SRS 26 predpisuje le obliko izkaza, ne pa tudi vsebino posameznih postavk. Druga različica izkaza finančnega izida po SRS 26 (posredna metoda) pa je z vidika sestavljanja izkaza problematična predvsem zaradi zahtev po izločanju večjih nedenarnih transakcij iz finančnih tokov ter pravilnem razvrščanju posameznih prihodkov in odhodkov oziroma pobotanih sprememb bilančnih kategorij med kategorije izkaza finančnega izida. Prav te novosti, ki jih je prinesel prenovljeni SRS 26 in ki pomenijo približevanje mednarodnim računovodskim standardom (MRS 7), v praksi povzročajo največ težav, in to tako pri sestavljanju izkaza kot tudi pri njegovem revidiranju. V prispevku želim opozoriti na vse pomembnejše poslovne dogodke, ki bi se utegnili pojavljati kot ne-denarni finančni tokovi in bi jih bilo treba izločiti iz finančnih tokov, predstavljenih v izkazu finančnega izida po SRS 26.

Summary
The revision of Slovenian Accounting Standards (SAS) in the year 2001 had an important influence on the preparation of cash flow statement. In the first version of cash flow statement, according to SAS 26 (direct method), the actual problems appear mainly in relation with the break-down of receipts and disbursements in individual items in the statement. SAS 26 only prescribes the form of the statement and not the content of each item. The second version of cash flow statement according to SAS 26 (indirect method) poses some problems due to the requirement that all important non-cash amounts must be eliminated from cash flows and that individual revenues and expenses or changes of balance sheets categories must be correctly arranged into the corresponding categories of the cash flow statement. These novelties of the revised SAS 26 come closer to international accounting standards (IAS 7) are causing a lot of problems both in the preparation and auditing of the cash flow statement. In the article I tried to expose all major business events which could appear as non-cash amounts and which must be eliminated from cash flows in the cash flow statement.

* Benjamin Fekonja, univ. dipl. ekon.; pooblaščeni revizor. Domači naslov: Štihova 23, 1000 Ljubljana.