Revizor 9/2005

Uvodnik

(Editorial)

Pa se spet začenja. Po za večino ležernih poletnih mesecih, čeprav kmalu sploh ne bomo več vedeli, kaj je poletje, se delovni ritem zvišuje in vsak dan je več telefonskih klicev, dopisov, vprašanj ... tako da počasi prihajamo v normalen ritem, ki smo ga že tako navajeni, da morda sploh ne bi več zdržali na dopustu!? V prejšnji številki Revizorja smo objavili osnutke sprememb in dopolnitev slovenskih računovodskih standardov (SRS). Ste jih kaj pogledali? Lahko pričakujemo kakšne komentarje in predloge? Že sedaj pa lahko zapišem, da se bo moralo predlagano besedilo osnutkov in sprememb SRS spremeniti, ker se pripravljajo tudi spremembe zakona o gospodarskih družbah (ZGD) in posledično bo treba spremeniti tudi standarde. Upam, da se bo časovno "izšlo", tako da bomo lahko spremembe ZGD že vključili tudi v spremenjene SRS. Spremembe sprememb torej. Nikoli konca in kraja; včasih sem naivno celo mislil, da bodo kake zadeve veljale vsaj deset let, sedaj pa bi bil vesel, če bi zdržale vsaj pol krajše obdobje. Vsak dan je življenjski utrip hitrejši in spremembe večje in korenitejše. Ali je morda to tudi posledica članstva v Evropski uniji?

Pa še nekaj me zanima. Kako se družbe, ki bodo morale sestavljati konsolidirane računovodske izkaze po mednarodnih standardih računovodskega poročanja (MSRP), na to pripravljajo? Verjetno zelo različno, vendar pa upam, da se bo poleg težav pri uvedbi MSRP in tudi z uporabo SRS vsaj v nekaterih družbah tudi kaj spremenilo ne le v računovodskih oddelkih. Zakaj? MSRP in tudi prenovljeni SRS bodo veliko bolj "poslovno" oziroma vsebinsko naravnani in bodo, upam da, ponudili tudi morda drugačen pogled na računovodenje. Že davno so minili časi, ko naj bi bil računovodja le stranski opazovalec in zapisovalec poslovnih dogodkov in vsekakor prihajajo časi, ko bo računovodenje vedno bolj pomemben dejavnik pri sprejemanju poslovnih odločitev. Pa saj je že čas za to; kljub temu pa si bomo morali vsi skupaj vedno pogosteje postaviti vprašanje in seveda najti odgovor na zelo preprosto vprašanje, ki si ga v vsakdanjem življenju vsak dan večkrat postavimo, in to je: Kaj in koliko je kaj vredno in kako to izmeriti? Lahko celo rečemo, da je to filozofsko vprašanje, da so odgovori znani, da če smo tako delali leta in desetletja, bomo pa še naprej. Nisem prepričan, da so to pravi odgovori. Saj sem zapisal, da je čas sprememb in ta vključuje tudi spremembe v načinu razmišljanja. To pa je proces, ki traja, in zato se ga čimprej lotimo!

Glavni urednik
Dr. Marjan Odar


Sprejetje naročnika in ohranjanje povezave z njim ter posebni revizijski posli

Acceptance and Continuance of Client Relationship and Specific Engagements
Nataša Lah

Povzetek
Revizijska družba naj bi v skladu z novim mednarodnim standardom za obvladovanje kakovosti sprejela usmeritve in postopke sprejemanja naročnikov oziroma poslov in ohranjanja povezave z naročniki, s katerimi naj bi zagotovila, da bo sprejemala le tiste naročnike oziroma posle,
• pri katerih je preverila neoporečnost njihovega poslovodstva,
• za katerih izvedbo ima zadostno število strokovnega osebja in
• pri katerih ravna v skladu z etičnimi zahtevami.

Summary
Pursuant to the new international standard for quality management, the audit firm should establish policies and procedures for the acceptance and continuance of client relationship and specific engagements, designed to provide it with reasonable assurance that if will only undertake or continue relationships and engagements where it:
• has considered the integrity of the client;
• is competent to perform the engagement and has capabilities, time and resources to do so;
• can comply with ethical requirements.


Model zunanjega oskrbovanja podjetij z notranjerevizijskimi storitvami

The Model of the Internal Audit Outsourcing
Ksenija Praznik

Povzetek
V prispevku bo z narisom poteka predstavljen model zunanjega oskrbovanja podjetij z notranjerevizijskimi storitvami. Model prikazuje metodični vidik tega oskrbovanja. Najprej se ugotavljajo potrebe po notranjerevizijskih izvajalcih; če so ugotovljene, se začne iskati najprimernejši notranjerevizijski izvajalec. Pri tem poskuša podjetje pridobiti čim več primernih notranjerevizijskih izvajalcev, katerih ponudbe nato ovrednoti ter po vnaprej postavljenih merilih izbere najustreznejšega in z njim podpiše pogodbo.
Izbrani ponudnik začne delati največkrat takoj po podpisu pogodbe. Podjetje določi strokovnjaka, ki bo nadziral notranjerevizijsko oskrbovanje. Največkrat je to predstojnik notranjerevizijske dejavnosti ali, če tega ni, ustrezno strokovno usposobljena oseba z znanjem in izkušnjami s področja nadziranja.
Na končni stopnji je treba ovrednotiti koristi, pridobljene z notranjim revidiranjem. Hkrati se ravnateljstvo na podlagi dobljenih izsledkov odloči, ali bo sodelovanje z notranjerevizijskim izvajalcem nadaljevalo ali ne.

Summary
The model of internal audit outsourcing is introduced with a flow diagram. The model runs through methodological aspects of internal audit outsourcing. First, the need for internal audit performers must be established. If the need exists, the search for the most appropriate internal audit performer starts. The company tries to attract as many appropriate internal audit performers as possible. Their bids are then evaluated on the basis of preset criteria and the company selects the most appropriate bidder with whom they sign a contract.
In most cases the selected bidder starts working immediately after the contract has been signed. The company appoints an appropriate expert to supervise the implementation of internal audit outsourcing. In most cases this function is delegated to the head (the manager) of internal audit or, if there is none, to some other professionally appropriately qualified person with knowledge and experience in the field of control (supervision).
In the end, the benefits gained with the internal audit must be evaluated. At the same time, and on the basis of the results gained, the management decides whether or not to continue to cooperate with the internal audit performer.


Odloženi davki v konsolidiranih računovodskih izkazih po MSRP

Deferred Taxes in Consolidated IFRS Financial Statements
Mihaela Žuran

Povzetek
V letu 2005 bo približno 15.000 podjetij, katerih vrednostni papirji so uvrščeni na organizirani trg vrednostnih papirjev, iz 25 držav članic Evropske unije, Rusije, Avstralije, Južne Afrike in Nove Zelandije sestavljalo računovodske izkaze v skladu s poenoteno zbirko Mednarodni standardi računovodskega poročanja (odslej MSRP).
V Sloveniji je uporaba MSRP v letu 2005 predpisana za podjetja, katerih lastniški vrednostni papirji so uvrščeni na katerega od organiziranih trgov vrednostnih papirjev v državah članicah Evropske unije in ki so zavezana h konsolidaciji na podlagi 53. člena ZGD.
Konsolidirani računovodski izkazi, sestavljeni po MSRP, lahko vsebujejo pomembne odložene davke. V članku bo predstavljeno področje odloženih davkov v konsolidiranih računovodskih izkazih predvsem iz uporabe nakupne metode ter iz razlik med računovodskimi izkazi po SRS in računovodskimi izkazi po MSRP.

Summary
In 2005, an estimated 15,000 listed companies in the 25 EU Member States, Russia, Australia, South Africa and New Zealand will produce annual financial statements in compliance with a single set of international rules - the International Financial Reporting Standards (IFRS).
In Slovenia, the compulsory use of IFRS in 2005 has been prescribed for companies with equity securities listed on stock markets of the EU Member States, and are subject to consolidation pursuant to Article 53 of the Companies Act.
Consolidated financial statements prepared in accordance with IFRS may comprise material deferred taxes. The article presents deferred taxes in consolidated financial statements particularly stemming from the purchase method and from the differences between SAS and IFRS financial statements.


Program za preprečevanje prevar

Fraud Prevention Programme
Mag. Marica Rošker

Povzetek
Prevare so tveganje, ki se mu pri poslovanju ne moremo popolnoma izogniti, lahko pa jih z načrtnimi ukrepi bistveno omejimo. Pri pripravi programa za preprečevanje prevar lahko vsaka organizacija sledi splošnim priporočilom, katerih sestavine so: preprečevanje nastanka prevar, zgodnje odkrivanje prevar, preiskovanje prevar ter odpravljanje posledic in ukrepanje proti storilcem prevar. Pred uvedbo načrtnega načina dela je primerno analizirati obstoječe stanje, saj ima vsaka organizacija že vzpostavljene kontrolne ukrepe, ki se izvajajo tudi z namenom preprečevati prevare. Na vseh vodstvenih ravneh vodenja kot pri vseh drugih zaposlencih je treba doseči ustrezno raven zavedanja o tem tveganju pa tudi o pomenu preprečevanja. Zavedanje o pomenu tega tveganja, visoka etična kultura, ustrezno prepoznano in ocenjeno tveganje prevar ter vzpostavljene in izvajane kontrole in nadzor dajejo razumno zagotovilo za obvladovanje tveganja prevar ter pomembno dolgoročno pripomorejo k uspešnosti poslovanja in ugledu organizacije.

Summary
In business, fraud is a risk that cannot be completely avoided. It can, however, be substantially reduced by deliberate counteractions. When preparing the programme for fraud prevention, every organisation shall follow general recommendations consisting of the following elements: prevention of fraud origin, early detection of fraud, fraud investigation, elimination of consequences and actions taken against fraud perpetrators. Prior to the implementation of an organised approach, the current situation shall be analysed, as each organization has already established some control measures aimed at the prevention of frauds. Proper awareness of fraud risk, and of the importance of its prevention, shall be raised at all management levels and with the entire staff. Awareness of the importance of this risk, high level of ethic culture, correctly recognized and assessed risk of fraud, as well as properly established and implemented control and supervision provide reasonable assurance of fraud risk management and significantly contribute to successful operation and recognition of the organization.