SEMINAR Notranje revidiranje kapitalske ustreznosti - ali revidiranje skladnosti trditve optimalne kapitalske ustreznosti glede na zahteve, kot so merjenje s sprejetimi sodili
22.10.2019

Izvedba notranjerevizijskega posla predstavlja ogledalo notranjega revizorja. Veljava notranjega revizorja bo namreč le tolikšna, kot bo znašal obseg zaupanje nameravanih uporabnikov v predstavljeno revizijsko poročilo in podano mnenje o predmetu revidiranja. Vse ostale kompetence notranjega revizorja bodo zbledele, če se pri nameravanem uporabniku revizijskega poročila pojavi dvom ali nerazumevanje zaključkov, ki so bili predstavljeni v revizijskem poročilu.

Notranji revizor mora zato v vsak izveden posel vložiti vso svojo strokovnost (premišljena uporaba metod obvladovanja tveganj) in potrebno poklicno skrbnost (revizijske postopke morajo podpirati revizijske usmeritve – standardi in druge zahteve,  ki so ustrezne za izvedbo konkretnega posla).

Predstavljeni primer revidiranja trditve o skladnosti kapitalske ustreznosti premoženja podjetja s sprejetimi sodili optimalne kapitalske ustreznosti v podjetju izpostavlja postopnost izgradnje revizijskega zaključka, ki mu ne bo mogoče očitati pomanjkanja strokovnosti ali potrebne poklicne skrbnosti.

Posel zagotavljanja

Gospodarske organizacije morajo nenehno skrbeti za svojo kondicijo. V ta namen med drugim preverjajo kapitalsko ustreznost svojega premoženja, saj je od nje v veliki meri odvisna tako kratkoročna kot dolgoročna plačilna sposobnost organizacije oziroma njen obstoj. Nadzorni svet družbe, ki sicer redno prejema poročila o poslovanju družbe, želi tudi zagotovilo, da se usmeritve kapitalske ustreznosti dosegajo in so strokovno utemeljene. V ta namen zahteva od notranjerevizijske službe izvedbo posla potrditve (attestation engagement), da pridobi utemeljeno zagotovilo za trditev poslovodstva o doseganju optimalne kapitalske strukture, ki ne dopušča oportunitetnih stroškov kapitala oziroma nepopolnih menjav, ureditev ali pogojev poslovanja.  

Kapitalska ustreznost

Od notranjega revizorja se pričakuje pridobivanje zagotovil in svetovanje v povezavi s problematiko predmeta revidiranja. Posel zagotavljanja v izpostavljenem primeru zahteva revizorjevo dobro razumevanje opredelitve kapitalskega ustreznosti (capital adequecy). Če notranja revizija nima ustreznih kompetenc, bo morala pomoč iskati pri ustreznem izvedencu finančne stroke, kar  je seveda ne bo razbremenilo  odgovornosti pri podajanju ustreznega, finančno utemeljenega zaključka o izvedenem poslu.

Planiranje izvedbe posla skladnosti

Plan revidiranja skladnosti kapitalske ustreznosti, enako kot pri vseh  notranjerevizijskih poslih, zajema načrtovanje posla, izvedbo posla in poročanje o izvedenem poslu. Enako velja tudi za izvedbo revizijskih postopkov. Od začetne opredelitve posla do končne predstavitve revizijskega mnenja notranji revizor uporablja revizijske postopke, ki so sicer značilni za izvedbo revizijskih poslov. Posebna pozornost pa se zahteva pri opredelitvi cilja in obsega posla ter pri razumevanju ustreznosti  sodil, ki so namenjena meritvam skladnosti trditve doseganja optimalne kapitalske strukture. Pri omejitvah pri obsegu posla plan že v samem začetku namesto utemeljenega zagotovila načrtuje omejeno zagotovilo, kar vpliva tako na obseg načrtovanih revizijskih postopkov pridobivanja evidenc kakor tudi na možno strukturo zaključkov.

Razumevanje organizacije

Običajne predstavitve organizacije, kot smo jih sicer vajeni pri večini notranjerevizijskih poslov, zaradi kompleksnih učinkov kapitalske ustreznosti na organizacijo zahtevajo proučitev specifičnih področij delovanja organizacije. Eno izmed njih je na primer vprašanje zamenljivosti poslovodstva v povezavi z neoptimalno uporabo kapitala, kjer je treba poiskati odgovor na vprašanje, ali so sistemi kadrovanja – odpuščanja poslovodstva ustrezno vezani na doseganje usmeritev vzdrževanja optimalne finančne strukture premoženja organizacije. 

Sestavine delovnega okvira skladnosti

Skladnost kapitalske ustreznosti ni le vprašanje presoje stanj na določen presečni datum, kot na primer ob letnem ali polletnem računovodskem poročanju. Skladnost je treba presojati na temelju presoj sprememb strukture premoženja v daljšem časovnem obdobju, saj skladnost kapitalske ustreznosti ni vezana le na presečno stanje premoženja. Pomembna je ugotovitev, ali poslovanje poteka v smeri zagotavljanja kapitalske ustreznosti oziroma se od nje odmika. Takšna presoja zahteva proces vzdrževanja kapitalske ustreznosti oziroma postavitev okvira skladnosti(compliance framework), ki omogoča načrtno in pravočasno presojanje ter predvsem pravočasne popravljalne ukrepe.   

Ustreznost opredelitve predmeta in trditve skladnosti

Predmet revidiranja (subject matter), v našem primeru kapitalska ustreznost, mora biti takšen, da omogoča primerjavo, saj v nasprotnem primeru ni možna izvedba revizije skladnosti. Prav zaradi tega mora revizor presoditi možnost celovite izvedbe posla, preden ga sprejme. Enako velja tudi za samo trditev (subject matter information), ki mora zajemati celovito pokritje predmeta revidiranja. Trditev, doseganje optimalne kapitalske ustreznosti, mora izpolniti vsa izpostavljena sodila.

Ocenitev ustreznosti sodil

Sodila (suitable criteria) kapitalske ustreznosti se za potrebe revidiranja skladnosti nanašajo tako z vidika strokovne ustreznosti kot tudi z vidika skladnosti uporabe sicer sprejetih usmeritev, ki jih je organizacija sprejela za presojo kapitalske ustreznosti. Revidiranje skladnosti dopušča upoštevanje enega ali drugega vidika, vendar v takem primeru zahteva spremembo strukture izvedbe posla ter tudi strukture zagotovila.

Upoštevanje pomembnosti

Skladnost zahtev, kot so merjenje z ustreznimi sodili, običajno podaja več različnih ugotovitev, ki lahko bolj ali manj podpirajo trditev skladnosti. Revizor mora poiskati dejavnike pomembnosti materiality, ki mu bodo omogočili ustrezno opredeljevanje vsebine, časa in obsega postopkov za pridobivanje evidenc in vrednotenje kršitev skladnosti. Revizor se pri tem v veliki meri nasloni na strokovne presoje (professional judgement).

Tveganje revidiranja skladnosti

Pri poslu revidiranja skladnosti se revizor srečuje s tveganji, na katera sam ne mora vplivati (vgrajena tveganja, tveganja kontrol), in tveganji, ki so v veliki meri odvisna zgolj od njega (tveganja odkrivanja). Pomembnost posameznih dejavnikov, ki vplivajo na obseg tveganj skladnosti (compliance engagement risk), je odvisna od tega, kakšna je vsebina predmeta revidiranja, in od tega, ali gre za utemeljeno ali za omejeno zagotovilo. Zaradi doseganja čim večje stopnje zaupanja v predstavljene zaključke je nujno celovito revizijsko tveganje znižati na primerno nizko raven, ki naj ne bi presegala 0,05-% stopnje. Tako visoko obvladovanje tveganj je možno le s premišljenim pristopom obvladovanja tveganj, kot ga ponuja metoda razkrivajoče roke (revealing hand.

Pridobivanje evidenc

Revidiranje skladnosti običajno zahteva kvalitativne metode pridobivanja evidenc. Čeprav revizor ni ekspert za ugotavljanje avtentičnosti evidenc, mora kljub temu vso svojo pozornost posvetiti njihovi zanesljivosti. Pri poslu skladnosti se največkrat uporablja kombinacija evidenc, pridobljenih na temelju preizkušanja kontrol, sledilnega preizkusa, preizkušanja podatkov, poizvedovanja pri poslovodstvu in pregleda predstavitev, ki jih pripravi poslovodstvo organizacije.

Uporaba dela izvedenca

Presoja kapitalske ustreznosti zahteva vključitev izvedenca finančne stroke, saj je sestava primernosti sodil kapitalske ustreznosti za gospodarske organizacije lahko zahtevna, odvisna od gospodarske panoge, v kateri deluje organizacija, in predvsem od dovzetnosti tveganja deležnikov. Vključevanje dela eksperta je lahko namenjeno le svetovanju glede ustreznosti sodil, možna je njegova vključitev v revizijski tim izvedbe posla ali pa se od njega zahteva pridobitev samostojnega mnenja primernosti sodil kapitalske ustreznosti.

Vrednotenje in komuniciranje neskladnosti in kršitev

Takoj po zaključku vrednotenja pridobljenih evidenc revizor sporoči naročniku posamezne ugotovitve. Kapitalsko ustreznost najprej presoja s stališča ustreznosti obvladovanja tveganj, ki so prisotna pri okolju kontroliranja kapitalske ustreznost (revizijsko tveganje). V drugem delu z analitskimi postopki presoja ustreznost trditve glede doseganje sodil. Komuniciranje ugotovitev predstavlja tudi možnost za odpravo morebitnih nejasnosti posameznih ugotovitev, preden se izdela končno revizijsko poročilo. 

Upoštevanje kasnejših dogodkov

Kasnejši dogodki lahko vplivajo na oblikovanje revizijskega mnenja. Ne glede na njihovo pomembnost pa se tudi ti pravočasno sporočajo naročniku revizije.

Dokumentiranje

Tako kot pri vseh revizijskih poslih tudi revidiranje skladnosti utemeljuje med poslom pridobljena dokumentacija. Obliko, vsebino in obseg dokumentacije je vsekakor koristno uskladiti z upoštevanjem strokovnih usmeritev, ki omogočajo dovolj samozavesti revizorja pri razkrivanju podanega mnenja.

Poročilo skladnosti

Poročilo skladnosti, kot ga predstavlja ASAE 3100, zajema temeljne sestavine poročila in predvsem natančne opredelitve posameznih oblik zaključkov, ki jih je možno podati s poročilom. Posebej izpostavlja situacije, ki ne dovoljujejo zaključkov brez pridržkov (unqualified conclusion), ter tudi zahteva natančen zapis omejitev, kot so omejeno zagotovilo (limited assurance) ali prilagojeni zaključki (modified conclusion).

Zaključek

Izpostavljene posebnosti revidiranja skladnosti lahko ne zahtevajo dodatnih usmeritev. Lahko bi celo dejali, da je revidiranje na osnovi Standarda strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju povsem zadostno. Upravičenost poseganja po dodatnih usmeritvah strokovnega ravnanja bo opravičena, če bo revizijsko poročilo zaradi tega lahko odstranilo dvom oziroma nezaupanje, ki bi bilo sicer lahko prisotno pri poročanju zgolj na osnovi Standarda strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju.

Milan Jagrič je delal v podjetjih Certus Maribor (turizem) in Vegrad Velenje (gradbeništvo). V Gorenju, Procesni opremi (orodjarstvo), je bil direktor financ, računovodstva in plana, v koncernu Gorenje (proizvodnji gospodinskih aparatov) pomočnik predsednika za področje plana in analiz ter podpredsednik za področje kontrolinga. Pred prihodom v ACH, d. d., je bil direktor kontrolinga v Gorenju, d. o. o., kjer je vzpostavil interni računovodski kontrolni sistem za Gorenje. V ACH d. d. je kot pomočnik generalnega direktorja vzpostavil sistem letnega planiranja, sistem konsolidiranja in sistem korporativnega upravljanja.

Milan Jagrič je priznan strokovnjak, predavatelj in avtor strokovnih člankov s področij notranje in zunanje revizije in kontrolinga. Bil je predsednik odbora Sekcije preizkušenih notranjih revizorjev pri Slovenskem inštitutu za revizijo in strokovni vodja več izobraževalnih in strokovnih projektov.

Seminar bo od 9.00 do 14.00 v predavalnici A Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, Dunajska cesta 106 (v 4. nadstropju), Ljubljana.

 

Število udeležencev je omejeno, zato lahko zagotovimo udeležbo le tistim, ki nam bodo poslali izpolnjeno prijavnico preko spletne strani. O izvedbi seminarja vas bomo obvestili po elektronski pošti. Opozarjamo vas, da se morate, če boste morebiti zadržani, od seminarja odjaviti, ker vam bomo v nasprotnem primeru zaračunali udeležnino. Obvestilo o odjavi pošljite na naslov info@si-revizija.si.

Udeležnina za znaša 298,90 € (22-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan). Za aktivne imetnike strokovnih nazivov in imetnike dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti oziroma pooblaščenega revizorja znaša udeležnina 254,07 € (22-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan). Podatke za plačilo seminarja prejmete po elektronski pošti.

Po določbah pravilnikov o priznanju dodatnega izobraževanja se pooblaščenim ocenjevalcem vrednosti, preizkušenim računovodjem, preizkušenim notranjem revizorjem, preizkušenim revizorjem informacijskih sistemov, preizkušenim davčnikom in revizorjem za posvet prizna 6 ur.

Če ste vpisani v register pri Slovenskem inštitutu za revizijo, vas prosimo, da v prijavnico obvezno vnesete vpisno številko zaradi vnosa ur dodatnega izobraževanja.

Za pooblaščene ocenjevalce vrednosti ima posvet oznako B.
Za pooblaščene revizorje je Agencija za javni nadzor na revidiranjem posvetu določila oznako B.