1.člen

Komisija za Slovenske računovodske standarde (v nadaljevanju Komisija) je delovno telo Strokovnega sveta Slovenskega inštituta za revizijo (v nadaljevanju Strokovni svet SIR). Njeno temeljno poslanstvo je priprava predlogov Slovenskih računovodskih standardov (v nadaljevanju SRS), Pravil skrbnega računovodenja (v nadaljevanju PSR) in uradnih pojasnil k SRS-jem (v nadaljevanju Pojasnila SRS), ter priprava predlogov enotnega kontnega okvirja in priporočenega enotnega kontnega načrta za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije.
Z namenom tako opredeljenega poslanstva Komisija:
1. spremlja aktivnosti IFAC, IASB, IFRIC, EFRAG in ARC v zvezi z MSRP in pojasnili MSRP ter IPSAS/EPSAS;
2. spremlja uporabo SRS-jev v praksi, vključno s problemi in dilemami, ki se pri tem pojavljajo;
3. na podlagi aktivnosti prvih dveh točk razpravlja o potrebi po pojasnilih, spremembah ali dopolnitvah SRS-jev in, kadar tako presodi, organom SIR predlaga njihovo pripravo; ter
4. pripravlja Pojasnila SRS-jev ter spremembe in dopolnitve SRS-jev, ki jih predlaga Strokovnemu svetu SIR v sprejem.

2. člen

Komisija uporabo SRS-jev v praksi spremlja predvsem na podlagi vprašanj in pobud, ki jih na SIR naslavljajo njegovi člani in drugi, kakor tudi na podlagi opažanj in ugotovitev iz lastnega strokovnega delovanja njenih članov.
Komisija ne pripravlja individualnih strokovnih odgovorov na prejeta vprašanja in pobude, ampak ji ta služijo kot vložek v presojo, ali se v praksi v zvezi z uporabo SRS-jev pojavljajo problemi in dileme, ki terjajo sistemski odgovor bodisi v obliki Pojasnil SRS-jev bodisi v obliki sprememb SRS-jev ali sprejetja novega SRS-ja. V zvezi s tem Komisija sprejme sklep.

3. člen

Ne glede na drugi člen tega poslovnika lahko Komisija na prejeto vprašanje ali pobudo člana SIR ali koga drugega poda tudi individualni strokovni odgovor, kadar za to obstaja pomemben javni interes. O tem, ali v zvezi s prejetim vprašanjem ali pobudo obstaja pomemben javni interes za podajo individualnega strokovnega odgovora Komisije, presoja Komisija.

4. člen

Vprašanja in pobude, ki jih na SIR v zvezi z uporabo SRS-jev v praksi naslavljajo njegovi člani in drugi, Komisiji oziroma njenemu predsedniku posredujejo strokovne službe SIR. Komisija na prvi naslednji seji presodi, katera prejeta vprašanja in pobude bo obravnavala in po kakšnem vrstnem redu. Pri tem upošteva sistemsko pomembnost posameznih vprašanj in pobud v zvezi z uporabo SRS-jev v praksi na eni, kakor tudi sprejet letni program dela Komisije.
V primerih, ko se Komisija odloči, da bo določeno zadevo obravnavala, imenuje delovno skupino (lahko tudi posameznega člana), ki bo zadevo obravnavala in v zvezi z njo pripravila gradivo za sejo Komisije strokovno analizo in predlog sklepov za razpravo in sprejem na Komisiji. Hkrati Komisija določi tudi rok za izvedbo naloge.

5. člen

Komisija svoje aktivnosti izvaja v okviru sprejetega letnega programa dela. Predsednik Komisije skupaj z njenimi člani in direktorjem SIR do konca meseca novembra tekočega leta pripravi predlog programa in proračuna dela Komisije za prihodnje leto. Letni program in proračun dela Komisije sta sprejeta, ko ju potrdijo ustrezni organi SIR.

6. člen

Komisija vse svoje sklepe sprejema na sejah, ki so lahko tudi korespondenčne. Seje Komisije sklicuje predsednik Komisije. Sklep je sprejet, če se z njim strinjata najmanj dve tretjini vseh članov Komisije.
Če član Komisije zazna, da v zvezi s posamezno tematiko (vprašanjem, pobudo ipd.), ki jo obravnava Komisija, pri njem obstaja možnost navzkrižja interesov, to pred pričetkom obravnave te tematike Komisiji razkrije. Če Komisija ugotovi, da navzkrižje interesov dejansko obstaja, se tak član vzdrži glasovanja o sklepih v predmetni zadevi. V takšnem primeru se potrebna večina dveh tretjin članov Komisije za sprejem sklepa računa brez upoštevanja člana, ki se v predmetni zadevi nahaja v navzkrižju interesov.  
Ne glede na ugotovljeno navzkrižje interesov člana Komisije v določeni zadevi lahko ta v razpravi Komisije sodeluje brez omejitev.

7. člen

Seje Komisije praviloma potekajo na sedežu SIR, v primerih, ko se posamezen član seje na sedežu SIR ne more udeležiti, lahko sodeluje tudi na daljavo. Tehnične pogoje za udeležbo na seji Komisije na daljavo na strani SIR zagotovi SIR, na strani člana Komisije pa član Komisije sam.

8. člen

Sejo Komisije vodi predsednik Komisije na podlagi pred tem sprejetega dnevnega reda.
O vsaki seji Komisije predsednik Komisije vodi zapisnik.
Vsak član Komisije lahko v roku 14 dni od seje Komisije pripravi in Komisiji posreduje zapis stališča, ki je drugačno od sklepa Komisije. Zapis se vključi v zapisnik seje Komisije.
Zapisnik pretekle seje Komisije se praviloma sprejema oz. potrjuje na naslednji redni seji Komisije.

9. člen

Ko so formalno sprejeti oz. potrjeni, se separati sklepov zapisnika seje Komisije, za katere je po presoji Komisije izkazan pomembni javni interes, javno objavijo v okviru temu namenjene rubrike na spletni strani SIR, o čemer Komisija sprejme sklep. Prav tako se v ustrezni rubriki na spletni strani SIR in v okviru posebne rubrike v spletni reviji SIR*IUS objavijo na Komisiji že sprejete oz. potrjene strokovne analize in sklepi/stališča v zadevah iz drugega odstavka četrtega člena tega poslovnika. Izjema so vsebine, katerih javne objave ne dovoljujejo zakoni in ali pogodbene obveznosti SIR. Zapis za objavo pripravi odgovorna delovna skupina oz. član v sodelovanju s predsednikom Komisije. Zapis za objavo se potrdi na Komisiji.

10. člen

Uradno oziroma v imenu Komisije lahko objavljene strokovne analize in sklepe/stališča Komisije razlaga samo Komisija, posamezni člani Komisije pa le na podlagi ustreznega sklepa (pooblastila) Komisije.
V vseh drugih primerih, ko člani Komisije javno razlagajo objavljene strokovne analize in sklepe/stališča Komisije, to počno izključno v svojem imenu. Posledično morajo zato poskrbeti, da na noben način slušateljem oziroma uporabnikom ne dajejo vtisa, da nastopajo v imenu Komisije oziroma da gre pri njihovih razlagah za uradne poglede/stališča Komisije. Iz istega razloga se člani Komisije tudi na individualnih strokovnih mnenjih, pri pripravi katerih sodelujejo, ne predstavljajo kot člani Komisije. Izjema so mnenja iz četrtega člena tega poslovnika.

Ljubljana, 9. 10. 2024
dr. Robert Horvat,
predsednik Komisije za SRS