28. letna konferenca notranjih revizorjev, ki je bila 12. in 13. novembra 2025 v Podčetrtku, je združila ključne strokovnjake in izvajalce notranjega revidiranja ter ponudila vpogled v aktualne izzive in strateško vlogo notranje revizije v organizacijah zasebnega in javnega sektorja. Konferenca je bila zelo uspešna; izredno veliko število sodelujočih, aktualne teme in odlični predavatelji, prijetno večerno druženje in obljuba, da se naslednje leto vidimo spet. Ključna sporočila konference so, da notranja revizija je strateški partner najvišjega vodstva; da so med glavnimi izzivi prihodnosti trajnost, digitalizacija in kibernetska varnost ter da etika in transparentnost ostajata temelj zaupanja v notranjerevizijsko stroko.

V letu 2026 bomo izvedli izobraževanja za pridobitev strokovnih nazivov preizkušeni davčnik, preizkušeni računovodja in preizkušeni notranji revizor.

Prav tako bomo začeli z izobraževanjema za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin ter strojev in opreme. Potekali bosta deloma v letu 2026 in deloma v letu 2027.

Vpis v vsa izobraževanja je še mogoč. Začela se bodo 8. januarja 2026.

Kadar se čista iztržljiva vrednost neke zaloge zniža pod njeno knjigovodsko vrednost, mora organizacija po SRS-ju 4 knjigovodsko vrednost take zaloge znižati (oslabiti) do njene čiste iztržljive vrednosti in v enakem znesku obračunati izgubo zaradi njene oslabitve. V SRS-ju 4 pa ni določb, ki bi urejale ravnanje organizacije, če se po predhodnem znižanju (oslabitvi) knjigovodske vrednosti zalog njihova čista iztržljiva vrednost zviša. Zato se v praksi pojavlja vprašanje, ali je v takem primeru knjigovodsko vrednost zalog dopustno zvišati in obračunati odpravo izgube, pripoznano ob njihovi oslabitvi, ali ne. Komisija za SRS je v tej zvezi sprejela strokovno razlago Odprava oslabitve zalog po SRS-ju 4.

Združenje bank Slovenije in Slovenski inštitut za revizijo sta uskladila novo verzijo (v06.0) referenčnega obrazca za pripravo povzetka poročila o oceni vrednosti nepremičnine za zavarovano posojanje. Ta verzija poleg nekaterih manjših prilagoditev vključuje novo polje za vnos informacije o vrednosti nepremičnine, ki je ocenjena z upoštevanjem preudarno konservativnih meril ocenjevanja vrednosti v skladu z veljavno uredbo o kapitalskih zahtevah (»CRR3«) oziroma Slovenskim Poslovnofinančnim standardom 9.

Glavni namen obrazca je, da omogoča enostavno ter pregledno seznanitev z bistvenimi informacijami iz cenitvenega poročila, a ga ne nadomešča ter skupaj z njim tvori nedeljivo celoto.

Združenje bank Slovenije in Slovenski inštitut za revizijo priporočata, da se nov obrazec uporabi pri izdelavi ocen vrednosti nepremičnin za zavarovano posojanje od 1. decembra 2025 dalje, obrazec in pripadajoča navodila za izpolnitev pa so na voljo tukaj.

Interpretacija 6. točke 2 odstavka 57. člena ZGD-1.

Slovenski inštitut za revizijo je dne 24. 9. 2025 na pobudo članov Revizijskega sveta Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) kot pristojno ministrstvo za področje zakona, ki ureja gospodarske družbe (ZGD-1) zaprosil za interpretacijo 6. točke 2 odstavka 57. člena ZGD.

Ta določa, da mora revizijsko poročilo vsebovati:

»navedbo, ali je bila družba dolžna objaviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in če ugotovi, da bi ga morala objaviti, tudi navedbo, ali je bilo poročilo objavljeno v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo javno objavo in objavo poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki na spletni strani družbe.«

V zvezi s to določbo sta se pojavili vprašanji o tem, ali:

• mora vsako revizorjevo poročilo vseh zavezancev za revizijo (srednje in velike gospodarske družba), vsebovati ta dodatek v revizorjevem poročilu, ne glede na to, da za (predvidevamo) večino revidiranih družbe zadeva sploh ni merodajna ali pa samo tistih družb, ki izpolnjujejo pogoje za objavo takega poročila; ter
• ali so v zvezi s tem poročilom potrebni kakršnikoli postopki preverjanja pravilnosti navedb v njem.

MGTŠ je 9. 10. 2025 podal naslednji odgovor:

Direktiva public Country-by-Country Reporting (PCbCR) določa, da morajo države članice zagotoviti, da revizorji v revizijskem poročilu navedejo, ali je bila družba v preteklem poslovnem letu dolžna objaviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki in, če je bila, ali je to poročilo tudi objavila.

Direktiva ne določa obveznosti, da bi moral neodvisni revizor presojati vsebino (zagotovilo/mnenje) poročila o davčnih informacijah. Člen 48f  določa le, da se ta navedba vključi v okviru rednega revizorjevega poročila, kadar se računovodski izkazi podjetja že revidirajo.

Določena je samo obveznost revizorja, da navede obstoj in objavo poročila, če podjetje dosega pragove za njegovo pripravo.

Slovenska ureditev v ZGD-1 je skladna z direktivo in zahteva, da revizorjevo poročilo vključuje:

1. 1. navedbo, ali je bila družba dolžna objaviti poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki, ter
2. 2. navedbo, ali je bilo to poročilo objavljeno v skladu z določbami ZGD-1, ki urejajo javno objavo in objavo na spletni strani družbe.

Revizor mora torej navedbo vključiti le za družbe, ki presegajo pragove za pripravo poročila o davčnih informacijah v zvezi z dohodki.

Inštitut v zvezi s tem še dodaja, da ZGD-1 v 70e. členu določa zavezance k pripravi poročilo o davčnih informacijah v zvezi z dohodki ter da se te določbe začnejo uporabljati za poslovna leta, ki se začnejo z 22. 6. 2024 ali kasneje.