Slovenski inštitut za revizijo je polnopravni član
Izšel je SIR*IUS 3/2025.
23. maja 2025 je Državni zbor Republike Slovenije na 31. seji izglasoval soglasje k prenovljenemu Statutu Slovenskega inštituta za revizijo.
Prenovljen statut predstavlja pomemben mejnik v delovanju Slovenskega inštituta za revizijo, saj predstavlja pravno podlago našega delovanja in določa okvir za prihodnji razvoj strok, ki delujejo v okviru Slovenskega inštituta za revizijo, v Sloveniji. Novi Statut bo omogočil še bolj učinkovito in transparentno delovanje Inštituta, zagotavljal jasnejše pristojnosti in odgovornosti ter podpiral nadaljnji razvoj standardov, izobraževanj in etičnih načel v okviru delovanja inštituta. Razvoj slovenske stroke na področjih ocenjevanja vrednosti, računovodstva, zunanje revizije, notranje revizije, revizije informacijskih sistemov, davkov in poročanja o trajnostnosti v okviru Slovenskega inštituta za revizijo, je za Slovenijo izjemnega pomena iz več razlogov:
- Zaupanje in stabilnost gospodarstva: Zanesljive in transparentne finančne informacije so temelj zdravega gospodarstva. Razvoj domačih standardov in strokovnjakov zagotavlja visoko kakovost revizij, računovodstva in ocenjevanja, kar povečuje zaupanje v podjetja in trge, privablja investicije in prispeva k stabilnosti.
- Prilagoditev slovenskim specifikam: Čeprav so mednarodni standardi ključni, ima slovensko gospodarstvo, kjer prevladujejo mala in srednja podjetja, svoje posebnosti. Razvoj slovenske stroke omogoča prilagoditev teh standardov domačemu okolju, tako da so praktični in izvedljivi za lokalna podjetja, hkrati pa ohranjajo mednarodno primerljivost.
- Samostojnost in suverenost: Lasten razvoj stroke pomeni, da nismo odvisni zgolj od tujih rešitev. To nam omogoča hitrejše in bolj učinkovito odzivanje na domače gospodarske in zakonodajne spremembe ter krepi našo suverenost na ključnih strokovnih področjih.
- Kakovostno izobraževanje in razvoj kadrov: Inštitut s svojim delovanjem skrbi za izobraževanje in certificiranje strokovnjakov na vseh omenjenih področjih. To zagotavlja stalen dotok visoko usposobljenih kadrov, ki so ključni za konkurenčnost in razvoj slovenskega gospodarstva.
- Poročanje o trajnostnosti (ESG): Ker poročanje o trajnostnosti postaja vse pomembnejše in obvezno, je razvoj domačih standardov in strokovnega znanja na tem področju nujno. To omogoča slovenskim podjetjem, da izpolnjujejo regulatorne zahteve in se pozicionirajo kot družbeno odgovorna, kar je pomembno za njihovo prepoznavnost in dostop do financiranja.
Razvoj slovenske stroke pod okriljem Slovenskega inštituta za revizijo je temelj za zanesljivo finančno poročanje, stabilno gospodarstvo, prilagodljivost in razvoj visoko usposobljenih kadrov, kar je ključnega pomena za dolgoročno blaginjo Slovenije. Želimo si, da bo novi Statut prispeval k še uspešnejšemu sodelovanju z vsemi deležniki Slovenskega inštituta za revizijo.
Zahvaljujemo se vsem, ki s svojim udejstvovanjem prispevate svoj delež pri strokovnem delovanju Inštituta.
Obvestilo Sveta za trajnostno poročanje – ključne spremembe, ki jih prinašata Omnibus in »Stop the clock« direktiva
»Stop the clock« direktiva za dve leti zamika datume začetka uporabe zahtev za trajnostno poročanje za t. i. zavezanke drugega in tretjega vala poročanja po direktivi CSRD, ki so v slovenskem pravu določene v 2. in 3. točki prvega odstavka 35. člena novele ZGD-1M.
Za zavezanke prvega vala »Stop the clock« direktiva ne prinaša sprememb. Te družbe nadaljujejo s poročanjem o trajnostnosti, dokler ne bodo sprejete in implementirane vsebinske spremembe pravil na področju CSRD. Prav tako za navedene družbe ostaja nespremenjena obveznost, da morajo svoja poročila o trajnostnosti predložiti v pregled revizorju in pridobiti njegovo omejeno zagotovilo o skladnosti poročila o trajnostnosti z zahtevami ZGD-1 in in 8. člena Uredbe o taksonomiji (Uredba 2020/852/EU). Ob tem Evropska komisija pripravlja tudi predlog nekaj hitrih poenostavitev standardov ESRS, ki bi za zavezanke prvega vala veljale, dokler ne bodo sprejeti celovito prenovljeni standardi ESRS.
Direktiva »Stop the clock« torej prinaša spremembe za zavezanke drugega in tretjega vala, ki so povzete v nadaljevanju.
Med zavezanke drugega vala poročanja spadajo vse velike družbe in obvladujoče družbe skupin, ki posebne kriterije velikosti presegajo na konsolidirani osnovi, ki hkrati niso zavezanke prvega vala; torej tiste, ki niso subjekti javnega interesa s povprečnim številom zaposlenih nad 500 (na samostojni ali konsolidirani osnovi). Za zavezanke drugega vala »Stop the clock« direktiva prinaša zamik začetka uporabe zahtev za trajnostno poročanje iz poslovnega leta 2025 na poslovno leto 2027 (prvo poročanje v letu 2028).
Med zavezanke tretjega vala spadajo vse srednje in majhne javne družbe (tj. tiste, z vrednostnimi papirji katerih se trguje na organiziranem trgu), majhne in nekompleksne institucije (če so hkrati velika družba ali srednja oziroma majhna javna družba) ter lastne zavarovalnice in pozavarovalnice (če so hkrati velika družba ali srednja oziroma majhna javna družba). Za zavezanke tretjega vala »Stop the clock« direktiva prinaša zamik začetka uporabe zahtev za trajnostno poročanje iz poslovnega leta 2026 na poslovno leto 2028 (prvo poročanje v letu 2029).
Izšel je SIR*IUS 2/2025. Tokratna številka je namenjena predvsem računovodskim temam, tudi s področja računovodenja v javnih zavodih.