Zaradi delovanja pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti v vlogi finančnih svetovalcev in problematike, ki se v tej zvezi pojavlja je strokovni svet Inštituta na seji 28. 11. 2022 sprejel tale sklep

Ocenjevalec je v skladu z Zakonom o revidiranju (v nadaljnjem besedilu: ZRev-2) pri svojem delu v vlogi pooblaščenega ocenjevalca vrednosti dolžan spoštovati pravila, razvrščena v Hierarhijo pravil ocenjevanja vrednosti (v nadaljnjem besedilu: Hierarhija).

Storitve ocenjevanja vrednosti so poleg ocenjevanja vrednosti v skladu z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (v nadaljnjem besedilu: MSOV) na primer tudi izdelava mnenja o vrednosti (angl. Equity Report, Broker's price opinion, Fairness Opinion ipd.), sodelovanje v določenih sodnih postopkih (razen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju; v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP), izdelava ekspertiz po naročilu stranke (finančno svetovanje), ki vključujejo elemente ocenjevanja vrednosti, ipd.

Naročnik storitve lahko ocenjevalca najame, ker ima ustrezna znanja, ki zagotavljajo zahtevano kakovost storitve, tudi za storitve, pri katerih ocenjevalec zagovarja njegove interese in ne deluje neodvisno in nepristransko, kot predvidevajo pravila stroke ocenjevanja vrednosti. V tem primeru lahko ocenjevalec opravlja nalogo finančnega svetovalca oz. veščaka.

Ključno pri opravljanju tovrstnih storitev je, da ocenjevalec svoje ravnanje in namen storitve nedvoumno opredeli v pogodbi in poročilu o opravljeni storitvi – da se prepreči potencialna zmota naročnika pri morebitni neustrezni uporabi izsledkov, povezanih z ocenjevanjem. Ocenjevalec, ki pri izvajanju storitve opravlja nalogo finančnega svetovalca in v poročilu uporablja naziv pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, mora to razkriti in napisati v pogodbo in poročilo o opravljeni storitvi, in sicer z besedami: »Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti pri izvajanju storitve opravlja nalogo finančnega svetovalca oz. veščaka.« Tovrstno razkritje naročniku sporoča, da ocenjevalec v svoji vlogi ne nastopa kot neodvisni ocenjevalec in se kot tak ne more sklicevati na MSOV-je in druga pravila ocenjevanja iz Hierarhije pravil ocenjevanja vrednosti. Če se ocenjevalec v svojih poročilih sklicuje na uporabo MSOV-jev in drugih pravil Hierarhije, to pomeni, da nastopa v vlogi pooblaščenega ocenjevalca vrednosti in ne v vlogi finančnega svetovalca. S tem mora pravila Hierarhije spoštovati v celoti. Naziv finančni svetovalec in Hierarhija se torej izključujeta. Finančni svetovalec pri svojem delu ni neodvisen in ne ravna v skladu z MSOV-ji in Hierarhijo. Uporaba naziva finančni svetovalec in hkratno sklicevanje na MSOV-je in Hierarhijo je zavajanje naročnika ter predstavlja neposredno kršitev MSOV-jev in Hierarhije, za kar so predvidene sankcije.

Ocenjevalec mora naziv pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, pridobljen po ZRev-2, uporabljati vedno, kadar ocenjuje vrednost podjetja, nepremičnine oziroma premičnine skladno s pravili iz Hierarhije. Podrobnejši opis načinov uporabe naziva finančni svetovalec je podan v Slovenskem poslovnofinančnem standardu 4 (SPS 4).

Kadar je ocenjevalec v vlogi finančnega svetovalca, njegov izdelek ni neodvisna ocena vrednosti in ni izdelana v skladu z MSOV-ji in drugimi pravili iz Hierarhije.

30. 11. 2022 so se sestali direktorji revizijskih družb, članic Slovenskega inštituta za revizijo. Na sestanku so med drugim sprejeli tudi tele sklepe

1. Slovenski inštitut za revizijo kot strokovna organizacija podpira uvedbo pravil revidiranja LCE v Sloveniji.
2. Slovenski inštitut za revizijo se bo kot strokovna organizacija pri implementaciji CSRD direktive v Sloveniji zavzemala da revizijske družbe oziroma pooblaščeni revizorji dajejo zagotovilo o trajnostnem poročanju in izdajajo mnenja o  poročilu o trajnosti, in ne podpira možnosti, da bi taka zagotovila dajali drugi ponudniki storitev o zagotavljanju zagotovil.
3. Revizorji in revizijske družbe se bodo aktivno vključili s svojimi predlogi v strokovno razpravo pri pričakovanih spremembah ZRev-2. Pobude za spremembe lahko sproti posredujejo Inštitutu.
4. Revizorji in revizijske družbe sporočijo Revizijskemu svetu Inštituta vprašanja, teme in predloge, ki bi jih bilo smiselno obravnavati in pripraviti nanje strokovne razlage, ter jih objaviti v rubriki Iz prakse za prakso v reviji SIR*IUS.

15. december 2022, ko začne veljati nova in revidirana zbirka standardov upravljanja kakovosti Odbora za mednarodne standarde revidiranja in zagotavljanja (IAASB) se hitro približuje. Medtem ko novi standardi dvigujejo lestvico upravljanja kakovosti in prinašajo znatne prednosti, se zavedamo, da obstajajo tudi izzivi pri implementaciji, ki jih je treba rešiti, da bi dosegli prednosti. IFAC, katerega član je tudi Slovenski inštitut za revizijo, je objavil na razpoložljiva gradiva, ki lahko nudijo smernice in podporo uporabi novih standardov.

Komisija za SRS je sprejela in v reviji SUR*IUS 6/22 objavila strokovno razlago, kako organizacije ravnajo, kadar ni objavljenega referenčnega tečaja pri Evropski centralni banki in tečaja pri poslovni banki.

Posledično je v tej zvezi tudi Banka Slovenije (BS) na svojih spletnih straneh v opombah pod Dnevno tečajnico objavila: »Ruski rubelj – 1. 3. 2022 je ECB zadnjič določila tečaj, in sicer 1 EUR = 117.2010 RUB. Več informacij na ECB spletni strani. Tečaj za obdobje po 1. 3. 2022 je na voljo na strani Evropske komisije, Devizni tečaj (InforEuro) | Evropska komisija (europa.eu).«

V opombah pod Mesečno tečajnico pa je BS objavila: »Tečaj beloruskega rublja (BYN) za obdobje po 1. 4. 2022 je na voljo na strani Evropske komisije, Devizni tečaj (InforEuro) | Evropska komisija (europa.eu).«

Slovenski inštitut za revizijo je član Accountancy Europe, ki je objavila Kontrolni seznam obvladovanja kibernetskih tveganj in odpornosti malih in srednje velikih organizacij.