Slovenski inštitut za revizijo je v maju 2026 podpisal partnersko pogodbo s podjetjem DataSnipper, ki s svojim programom spreminja način dela v revizijski stroki in finančni industriji, in sicer z uporabo inteligentne platforme za avtomatizacijo, ki jo poganjajo agenti umetne inteligence, ki pospešujejo in poenostavljajo delovne procese. Danes platformi zaupajo podjetja s seznama Fortune 500, vladne agencije, globalna podjetja in vsa štiri velika revizijska podjetja, uporablja pa se v 175 državah.

Datasnipper je orodje, ki podira in poenostavlja delo na naslednjih področjih:
• zunanja revizija,
• notranja revizija,
• državna revizija,
• davki,
• finančno kontroliranje,
• svetovanje.

Člani Inštituta si ugodnosti, ki so jih deležni ob nakupu, lahko ogledajo na straneh z ugodnostmi za člane.

Slovenski inštitut za revizijo išče poslovne partnerje, ki ponujajo orodja in tehnologije, ki v prvi vrsti našim članom olajšajo delo ter povečujejo učinkovitost. Izvajanje strokovnih aktivnosti s pomočjo umetne inteligence je lastnost, ki je danes samoumevna – DataSnipper to poslanstvo odlično izpolnjuje.

Predhodna seznanitev s programom je mogoča TUKAJ.

Seminar: Novosti na področju preprečevanja pranja denarja

Pred vrati je nova evropska arhitektura na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Na strokovnem seminarju bomo podrobno predstavili ključne novosti, ki jih prinašajo novela ZPPDFT-2N, nova evropska uredba AMLR ter ustanovitev novega nadzornega organa AMLA.

Poseben poudarek bo na praktičnem prenosu teorije v prakso – kako se bodo te spremembe odražale v vašem vsakodnevnem delu, notranjih kontrolah in organizacijskih prilagoditvah.

Izpolnjevanje zakonske obveznosti (44. člen)

Udeležba na seminarju šteje kot izpolnjevanje zakonske obveznosti po 44. členu ZPPDFT-2, ki organizacijam nalaga redno strokovno usposabljanje in izobraževanje zaposlenih ter seznanjanje z novimi določili, pravilniki in indikatorji za prepoznavanje sumljivih transakcij.

Vabilo na seminar.

21. in 22. maja smo izvedli 29. letno konferenco računovodij. Konferenca je ponudila izjemno vsebinsko širino in odgovore na ključne izzive stroke.

Thomas Müller-Marqués Berger (predsednik IPSASB) je predstavil strategijo računovodskih standardov za javni sektor. Dr. Robert Horvat in dr. Barbara Mörec pa sta osvetlila ključne novosti in pojasnila Komisije za SRS-je (vključno s specifikami SRS 36).

Na panelu za gospodarstvo je Dušan Hartman podrobno predstavil ključne novosti pri predstavitvi in razkritjih v računovodskih izkazih (MSRP 18). Razpravljali pa smo tudi o nagrajevanju zaposlenih z delnicami in opcijami (Mojca Lukač), premoščanju vrzeli med računovodstvom in kontrolingom (Jerneja Potočnik) ter dobrih praksah priprave dokumentacije za potrebe revizije (mag. Mitja Skitek).

Na panelu za javni sektor je bil fokus na novem Zakonu o plačilnih in javnofinančnih storitvah (Gordana Gliha) in pravilni oceni ostanka sredstev na računih občin (Kristjan Dolinšek). Spregovorili smo tudi o ugotavljanju amortizacije v javnih službah (Damjana Žun) ter učinkovitem analitičnem razvrščanju stroškov v javnih zavodih (mag. Jana Trbižan).

Petkov del je prinesel nujne praktične odgovore: od kompleksne DDV-problematike razmejevanja dobave blaga in storitev (mag. Aleksandra Heinzer) do uporabe robotov v računovodskih sistemih (Simona Habernik, Matej Aleksov) ter izmenjave e-računov in e-arhivov (dr. Rok Bojanc). Dotaknili smo se tudi aktualnih delovnopravnih novosti (Mateja Kozole) in tveganj pri odpiranju bančnih računov (Mateja Škapin).

Seveda pa strokovni dogodek ni popoln brez sproščenega mreženja — družabni večer s pub kvizom je bil pika na i za izmenjavo mnenj in utrjevanje vezi v neformalnem okolju.

Hvala predavateljem za vrhunske prispevke in vsem udeležencem za navdihujoče razprave! Se vidimo prihodnje leto na 30. konferenci!

Izšla je nova številka revije SIR*IUS 3!

Tretja letošnja številka prinaša pester nabor aktualnih, poglobljenih in strokovno izjemno relevantnih prispevkov s področij računovodstva, kontrolinga, revizije, davkov in javnih financ.

V tokratni številki preberite:
• Uporaba računovodskih ocen in zanesljivost merjenja – Maruša Hauptman
• Pomen stanja in strukture sredstev na računih proračuna občine ter napake občine – Kristjan Dolinšek
• Zakon o plačilnih in javnofinančnih storitvah – Gordana Gliha
• Učinkovit analitični sistem za razvrščanje prihodkov in odhodkov v javnih zavodih – mag. Jana Trbižan
• Ugotavljanje zneska amortizacije, priznanega v obračunani ceni storitev – Tatjana Jevševar, Damjana Žun
• Povezava računovodstva in kontrolinga: ključni izzivi sodobnega poslovanja – Jerneja Potočnik
• DDV problematika razmejevanja med dobavo blaga in opravljanjem storitev – Aleksandra Heinzer
• Vpliv ovir za trajnostno poročanje na odnos podjetij do trajnostnega poročanja v Sloveniji – dr. Simon Čadež, Viktor Medja
• Primerjalna analiza davčne kompleksnosti – dr. Stanko Čokelc
• Revidiranje prodajnega procesa: ključni izzivi prepoznavanja tveganj – Jerneja Potočnik
• Davčna obravnava delniškega nagrajevanja pri zaposlenih v Sloveniji po spremembah zakonodaje – Mojca Lukač

Številko dopolnjujejo tudi odgovori na aktualna vprašanja iz prakse (glede uporabe umetne inteligence pri ocenjevanju, revidiranja sistema PPDFT, pregleda IT-pooblastil) ter strokovna razlaga Komisije za SRS.

Celotno kazalo in članki so na voljo na: Revija SIR*IUS 3/2026.

Varna izmenjava dokumentacije med revizijsko družbo in naročnikom je ključna saj revizija praviloma vključuje dostop do najbolj občutljivih poslovnih informacij družbe. Zato je Slovenski inštitut za revizijo pregledal aplikacije za varno izmenjavo revizijske dokumentacije med naročnikom in revizijsko družbo, ki so dostopne na trgu. Revizijske družbe članice Slovenskega inštituta za revizijo si vse o pregledu razpoložljivih aplikacij in končnem izboru za predlog za uporabo, ogledajo na prenovljeni spletni strani Gradiva za člane, in sicer v rubriki Orodja in pripomočki.